Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

"V razpravi so bili izpostavljeni najpomembnejši poudarki zakona, dobili pa smo tudi odgovore na nekatera vprašanja, ki so že zaokrožila v javnosti," so pojasnili v SDS-u. Stališče stranke bodo podrobneje predstavili na torkovi seji odbora za finance in na izredni seji DZ-ja v sredo.

Predstavniki drugih koalicijskih strank so že pred srečanjem sicer izrazili zadovoljstvo s predvidenimi ukrepi. Poslanec SMC-ja Gregor Perič je dejal, da v predlogu nič ključnega ne manjka. Že prva faza, ki je bila namenjena predvsem srednjim in velikim podjetjem, je po njegovih besedah odgovorila na določene potrebe. "Zdaj so nagovorjeni še vsi drugi, ki v prvi fazi niso bili," je pojasnil. Vprašanj je po njegovem mnenju še vedno ogromno in vseh odgovorov s tem in naslednjimi zakoni jim še ne bo uspelo najti, je razmišljal.

Eno odprtih vprašanj so bile določbe o dodatnih policijskih pooblastilih. Kot je pred sestankom dejala vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga, gre zlasti za 103. in 104. člen, ki sta po njenem mnenju "preveč odprta" in bi ju bilo treba ustrezneje opredeliti.

Sicer pa so v SMC-ju izrazili zadovoljstvo, da so bila predhodna opozorila SMC-ja glede samozaposlenih, nevladnih organizacij, študentov, upokojencev, brezposelnih in invalidov upoštevana.

NSi je po besedah vodje poslanske skupine Jožefa Horvata ves čas sodeloval pri oblikovanju zakonskega svežnja, s katerim želijo pomagati državljanom in gospodarstvu. "Mi smo zadovoljni, praktično vsi naši predlogi so bili sprejeti in so vključeni v ta zakon," je dejal. Ob tem je poudaril, da je to šele prvi sveženj, drugega pa že pripravljajo. Kot je zagotovil, to pomeni, "da srednjeročno ne bodo nikogar izpustili".

Prepričan je, da se bo zakon v državnem zboru še spreminjal. Gotovo bodo sledili priporočilom zakonodajno-pravne službe, prav tako bodo z vso pozornostjo prisluhnili vsem "racionalnim dopolnilom opozicije", je napovedal Horvat.

Na sestanku so po njegovih besedah bolj malo govorili o dodatnih pooblastilih policije in aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi. Ob tem je dodal, da ne ve, zakaj se kdo boji domače vojske. "To ni sovražna vojska. To je naša vojska, ki želi zavarovati nas, in to izključno na južni meji. Ne bo hodila po domovih," je še dejal.

Poslanec DeSUS-a Robert Polnar pa je pred sestankom med drugim poudaril, da so ukrepi namenjeni zlasti vzdrževanju plačilne sposobnosti državljanov in podjetij. "To je v tem trenutku najpomembneje in vsi ukrepi gredo v to smer. Tako da jih ocenjujem kot pravilne," je pojasnil.

Načelna podpora opozicije

Namestnica vodje poslancev LMŠ-ja Jerca Korče je v izjavi novinarjem dejala, da pozdravljajo vse ukrepe, ki gredo v gospodarsko in socialno smer in bodo pomagali državljanom in gospodarstvu preživeti to turbulentno obdobje.

"Izražamo pa veliko zaskrbljenost glede določenih členov, ki so se prikradli v ta sveženj in jih ocenjujemo kot nepotrebne oziroma menimo, da bi morali biti izločeni in uvrščeni v poseben zakon," je navedla. Pri tem gre po njenih besedah predvsem za "nadzorstvene" ukrepe, kot je podeljevanje dodatnih pooblastil policiji, ki nimajo zveze z reševanjem gospodarstva. Izrazila je tudi bojazen, da bo šla razprava o teh členih v napačno, ideološko smer. "Zato imamo tu kritiko do vlade, da je to vključila v ta sveženj," je dejala Korčetova.

Ob obravnavi zakonskega svežnja v DZ-ju napoveduje konstruktivno držo LMŠ-ja, pri čemer napoveduje vložitev dopolnil. Ta bodo, če jim jih bo uspelo pripraviti v tako kratkem času, še pred vložitvijo poslali tudi vladi. Bolj konkretna ni bila, saj predlog še proučujejo.

Protikoronski sveženj mora skozi parlament. Foto: Petra Iskra
Protikoronski sveženj mora skozi parlament. Foto: Petra Iskra

SD: Represivni del bi bil lahko ustavno sporen

Iz poslanskih skupin opozicije je v glavnem slišati načelno podporo ukrepom za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki jih državljanom in gospodarstvu prinaša vladni megazakonski predlog.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je dejal, da gre zakon z rešitvami v pomoč ljudem in gospodarstvu v pravo smer. Tudi on napoveduje vložitev dopolnil do odbora DZ-ja za finance.

Sorodna novica Kdo bo dobil kaj in koliko?

Izstopa pa po njegovih besedah "represivni del", ki bi bil lahko ustavno sporen "in bi bil zato lahko pomemben zakon ustavljen". "Zato smo predlagali izločitev tega dela, posledično bi ekonomsko-socialni del hitreje spravili skozi postopek. Toliko časa sem že poslanec, da vem, da se bomo zaradi pomislekov, strahov tudi ideološke razprave ustavili pri tem, namesto da bi druge ukrepe spustili hitro skozi," je dejal Han. Če njihov predlog ne bo sprejet, bodo na ta del zakona vložili dopolnila.

Levica: Zakon potreben, a ima pomanjkljivosti

Da je zakon potreben, se strinja tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. "Ima pa, kot nam ga je uspelo doslej pogledati, določene pomanjkljivosti," je dejal. Na področju sociale menijo, da da izpušča nekatere kategorije ljudi, prav tako se jim zdi 150 evrov nadomestila za študente prenizko, saj si morajo nekateri plačevati najemnine za prebivanje. "Kakšen evro več" bi želeli dati tudi upokojencem.

Druga stvar, ki jih skrbi, pa je, ali bodo pomoči dosegle svoj namen. "Načeloma je glavni namen državnih subvencij, ki bodo šle za plačilo nadomestil plač, ohranitev delovnih mest, te zaveze pa ni nikjer v zakonu," je opozoril. Zato predlagajo vnos varovalke, ki bi skrbele, da bi podjetje, ki bo dobilo finančno injekcijo, ohranilo dejansko število delovnih mest.

Tudi Levica nasprotuje dodatnim pooblastilom policije. "Ob napovedi aktivacije 37. a člena zakona o obrambi je to samo še dodaten dokaz avtoritarnih teženj te vlade," je prepričan Vatovec.

Tako napovedujejo dopolnila, sporen pa se jim zdi tudi postopek, saj je skoraj nemogoče, da bi "DZ v 24 urah na neki način prebavil teh več kot 100 členov". "Skratka, hitenje je po eni strani potrebno, ampak če se hiti prehitro, je lahko prehitro kaj narobe," je dejal.

Sorodna novica Predlog širjenja pooblastil policiji in prepoved zapuščanja občine

SAB: Pripombe večinoma upoštevane

V SAB-u po pregledu vladnega predloga ugotavljajo, da so bile njihove pripombe po večini upoštevane. Nanašale so se na nekatere manjkajoče družbene skupine v prvotnih smernicah in na določnejša merila glede dodeljevanja sredstev, da ne bi prihajalo do arbitrarnosti. Ni pa bil, tako meni prva poslanka SAB-a Maša Kociper, upoštevan njihov poziv k parlamentarnemu nadzoru nad izvajanjem zakona. Pri tem bodo vztrajali v postopku sprejemanja zakona v DZ-ju v obliki predloga dopolnila. Ta nadzor si po besedah Kociprove predstavljajo kot posebno komisijo, ki bi jo sestavljali predstavniki opozicije in koalicije, lahko pa tudi civilne družbe. Ta bi se ukvarjala samo s tem.

V stranki imajo sicer v mislih še nekaj dopolnil, ne nameravajo pa jih vložiti veliko in so v večini predlogu zakona naklonjeni.

SNS: Popraviti je še treba še nekaj drobnarij

Da so bili ukrepi nujno potrebni, meni tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič in napoveduje podporo poslancev stranke. Nekaj "drobnarij" bo po njegovih besedah še treba popraviti, a meni, da je to mogoče tudi po sprejetju zakona. Policijske določbe pa po njegovih besedah sledijo ukrepom nekaterih drugih držav.

Dodatna pooblastila vojski ostajajo pod vprašajem

Glede predloga za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi za zdaj še ni nič bistveno novega. LMŠ je ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu posredovalo pripombe in čakajo na odziv. Sledijo pa strokovnim argumentom policije.

Iz odgovora ministru je sicer med drugim razvidno pričakovanje, da bi pripadniki Slovenske vojske dodatna pooblastila izvajali samo ob slovenski schengenski meji in največ v pasu dveh kilometrov zračne linije od mejne črte ali do najbližje cestne komunikacije. Pooblastila naj bi po predlogu LMŠ-ja izvajali samo do konca aprila, nato bi DZ moral odločati o podaljšanju sklepa. Izvajanje pooblastil bi bilo omejeno na preprečevanje ilegalnih prehodov meje, vojska pa bi morala o opravljenih nalogah tudi tedensko poročati odboroma DZ-ja za obrambo in za notranje zadeve.

V SAB-u so že dobili nekaj nekaj odgovorov na njihove pomisleke, še vedno pa jim ni jasno, ali se izvajanje pooblastil nanaša samo na petkilometrski pas ob meji ali širše. Zadnje gradivo, ki so ga dobili od notranjega ministrstva, je glede tega kontradiktorno, je dejala Kociprova.

Na končno besedilo glede morebitnih omejitve na določene občine oz. policijske postaje čakajo tudi v SD-ju. SNS ukrep podpira.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.