Točnega razmerja NIJZ ni razkril; po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, pa je do vključno 4. maja umrlo 78 stanovalcev domov starejših, kar je skoraj osemdeset odstotkov vseh smrti v državi, povezanih s koronavirusno boleznijo. Od tega je le deset stanovalcev umrlo v bolnišnicah. Epidemija je tako kot vse, tudi domove za starejše, ujela nepripravljene. Bo v primeru morebitnega drugega vala drugače? Zdaj je čas, da se naučimo iz preteklih napak, poudarjajo v DSO-jih in pristojne pozivajo, naj poiščejo rešitve.

Področje dolgotrajne oskrbe se v Sloveniji že dolgo zanemarja. Kadrovska stiska, zastareli normativi, premalo prostorskih kapacitet. Nato še virus, z njim pa ob začetnem pomanjkanju zaščitne opreme kopica, včasih tudi nasprotujočih si navodil, našteva Jasna Cajnko, direktorica doma v Teznem. Da domovi za starejše niso prilagojeni za zaščito stanovalcev pred virusom, so po njenih besedah pristojni ministrstvi za zdravje in socialne zadeve opozorili že v prvih dneh epidemije. A navodilo, da se stanovalce pušča v domovih, ostaja: “Odlok, ki ga imamo na mizi, govori o tem, da bodo v primeru nadaljnjega širjenja okužb stanovalci ostajali v domovih. Piše celo, da bodo glede na bolnišnične kapacitete stanovalci domov lahko nameščeni v bolnice,” je povedala Cajnko. Na vrhuncu epidemije je bila zasedenost intenzivnih oddelkov 35-odstotna, kljub temu pa je večina stanovalcev, ki so bili žrtve novega koronavirusa, umrla v domovih: “Iz dejstva, da je med ljudmi, ki so umrli za covidom-19, velika večina starostnikov, in da jih je samo 10 umrlo v bolnišnici, lahko sklepamo, da so ti ljudje, ki bi morda kljub temu umrli, umrli drugačne smrti. Umrli so tako, da jim je bilo težko umirati.”

Poletni meseci čas za pripravo na morebiten drugi val okužb

Prihajajoči meseci so ob sproščanju ukrepov pravi čas za preučitev napak v času epidemije in pripravo načrtov za boljše ravnaje v prihodnje, poudarja imunolog Alojz Ihan: “Prednost poletja je, da podobnih bolezni, kot je covid-19, praktično ni, kar pomeni, da je mogoče bolezen klinično zelo hitro opaziti.” Tako bomo lahko hitro odkrili, kaj delamo narobe in kako to popraviti, pojasnjuje.

Po njegovih besedah je treba na podlagi preteklih izkušenj urediti protokole in določiti zaščitne ukrepe, ki bodo začeli veljati takoj ob morebitnem novem valu okužb. Ob tem je treba jasno določiti, kdo bo ukrepal, kdo bo domu pomagal v primeru vdora virusa, saj že tako podhranjen kader tega ne zmore sam, in kako se bo razporejalo stanovalce, še dodaja Ihan.

Pristojni pozivajo domove za starejše, naj se reorganizirajo, da bo v posameznih conah možno zagotoviti izolacijo. A težava pri tem so ob pomanjkanju kadra predvsem prostorske omejitve. Kot poudarja Ihan, je vprašanje prostora ključno: “Tam, kjer znotraj doma ni mogoče vzpostaviti različnih con, se bo treba ukvarjati z vprašanjem razseljevanja. Tiste, ki so okuženi, preseliti izven doma, kjer bodo imeli primerno oskrbo.”

Kot je pred dnevi pojasnila Bojana Beovič, vodja vladne svetovalne skupine, je zadnje navodilo glede na pretekle izkušnje, da se primarne primere za nekaj dni lahko preseli v bolnišnico, a da to ni obvezno; in da se v tem času lahko domovi organizirajo v tri cone. Razdelitev znotraj domov je po njenih nujna: “Brez tega ne bo šlo in tudi sprejem novih stanovalcev ne bo možen brez takšne organizacije doma.”

Jasna Cajnko medtem opozarja, da v domovih ni mogoče vzpostaviti pogojev, s katerimi bi zavarovali tako zdrave kot okužene stanovalce: “Edini način, da se okužbe ne bi širile po domovih, je, da se okuženega stanovalca namesti v drugem varnem okolju.”

Kriza ob epidemiji je odprla še eno od ključnih vprašanj: kakšne domove za starejše si pravzaprav želimo. Kot poudarja Cajnkova, so se kljub omejitvam v minulih 20 letih trudili oddaljiti od medicinskega in razvijali socialni model skrbi za starejše. “Znamo delati tudi tako kot v negovalnih bolnišnicah,” seveda ob ustreznem kadru in opremi, pravi. “Vlada se mora zdaj odločiti, kakšne domove potrebuje.”

Več v podkastu Kronika+ Informativnega programa Radia Slovenija.