1. Drugi poskus za Crew Dragon

Zmaj čaka na ogenj. Foto: Nasa
Zmaj čaka na ogenj. Foto: Nasa
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Nocoj bodo Združene države Amerike znova poskusile poslati astronavta v vesolje v SpaceX-ovi kapsuli Crew Dragon. Izstrelitev na raketi Falcon 9 je predvidena za 21.22 po našem času, sam prenos se bo začel ob 17. uri. Vendar ni nujno, da bodo danes poleteli, saj je vreme nestabilno. Prav vreme je bilo krivo, da so prvi poskus v sredo odpovedali (več na povezavi desno).

Video: Prenos v živo

Crew Dragon bo prvič po upokojitvi Space Shuttlov popeljal ameriške astronavte s tal ZDA na Mednarodno vesoljsko postajo. Astronavta veterana Doug Hurley in Robert Behnken bosta del 63. odprave na postaji predvidoma največ 110 dni.

Iz ruske vesoljske korporacije Roskozmos so sporočili, da bodo izstrelitev spremljali z zanimanjem.

Sorodna novica Izstrelitev ameriškega plovila na ISS prestavljena zaradi slabega vremena

Rusija je bila nekaj časa edina država, ki je lahko ljudi peljala na MVP. To je počela s preizkušenimi Sojuzi. Roskozmos je to komentiral takole: "Drži, da smo s tem služili denar. Ampak imeli smo tudi velikansko odgovornost, zagotavljati smo morali stabilno transportno pot na MVP. Čustvenega, psihološkega pritiska ljudi, ki so bili odgovorni za misije s posadko, ni mogoče izmeriti z denarjem. Zelo bomo zadovoljni, če bodo Američani imeli alternativni sistem za transport posadk na vesoljsko postajo."

Video 1: Prenos dogodka (videoprenos se začne ob 17. uri)

Video 2: Posnetek prvega poskusa


2. Še en prototip Starshipa šel v franže

Velika eksplozija na SpaceX-ovem delovišču. Foto: BocaChicaGal/posnetek zaslona
Velika eksplozija na SpaceX-ovem delovišču. Foto: BocaChicaGal/posnetek zaslona

Tudi četrti prototip vesoljske ladje Starship je razneslo.

V petek je na SpaceX-ovem delovišču odjeknila silovita eksplozija, ki je segala več kot sto metrov v zrak in poleg Starshipa SN4 poškodovala tudi okoliško infrastrukturo.

Vzrok eksplozije ni znan. Lahko bi zagorelo v samem Starshipu, lahko tudi zunaj njega. Jasno je le to, da je SpaceX malo predtem izvedel statični prižig motorja Raptor.

Podjetje je želelo s SN4 v bližnji prihodnosti, najbrž prihodnjih dneh, opraviti poskusni 150-metrski polet in pristanek.

Prejšnji prototip (SN3) je propadel na preizkusu odpornosti na tlak na začetku aprila (poglavje 4), v podobnih razmerah sta pot končala še dva.

SpaceX medtem hiti naprej in namerava z množico prototipov pospešiti razvoj, tudi za ceno uničenja številnih. V izdelavi sta že naslednja dva prototipa (SN5 in SN6), pa tudi novo stojalo, piše ArsTechnica.

Prvi poleti – ali bolje rečeno, skoki – so predvideni že za prihodnje mesece, še letos želijo doseči mejo vesolja pri 100 kilometrih.

Video: Posnetek dogodka

Video 2: Še iz drugega zornega kota



3. Launcher One deloval le nekaj sekund

Foto: Virgin Orbit
Foto: Virgin Orbit

Podjetje Virgin Orbit je proti vesolju prvič poslalo svojo novo raketo Launcher One.

Gre za drugačen način izstrelitve: letalo boeing 747 se povzpne na višino deset kilometrov in iz podnožja spusti manjšo raketo. Ta se nekaj sekund zatem vžge in nadaljuje pot kvišku, do nižje orbite Zemlje, kamor lahko ponese do 500 kilogramov tovora. Vsaj take so želje.

Kakšna pa je za zdaj resničnost? Launcher One se je po spustu in pri veliki hitrosti vžgal, kar naj bi bil najzahtevnejši del podviga, zato so inženirji proslavljali. Je pa motor le nekaj sekund pozneje ugasnil, raketa pa je padla v Tihi ocean.

Naslednja raketa je že skoraj pripravljena na polet.

Video: Povzetek dogodka


4. Naročen evropski podporni modul za odpravo Artemis 3

Oprema za misijo Artemis 1: na vrhu ameriška vesoljska kapsula Orion, spodaj beli evropski podporni modul. Drugi je že v izdelavi, tretjega so pravkar naročili. Foto: Esa
Oprema za misijo Artemis 1: na vrhu ameriška vesoljska kapsula Orion, spodaj beli evropski podporni modul. Drugi je že v izdelavi, tretjega so pravkar naročili. Foto: Esa
Drobovje evropskega podpornega modula 2, ki ga pravkar izdelujejo. Foto: Esa
Drobovje evropskega podpornega modula 2, ki ga pravkar izdelujejo. Foto: Esa

Kolesje za vrnitev človeka na Luno z letom 2024 se vse hitreje vrti. Evropska vesoljska agencija (Esa) je namreč pri Airbusu uradno naročila izdelavo evropskega podpornega modula za odpravo Artemis 3, prav tisto odpravo, ki naj bi ljudi vrnila na Luno.

Kosa za prvi dve misiji Artemis sta že v izdelavi.

Evropski podporni modul (EPM) bo pritrjen na spodnjo plat ameriške vesoljske kapsule Orion. Zagotavljal bo pogon, vseboval rezervoarje za gorivo in kisik, opremljen s paneli sončnih celic pa še električno energijo.

EPM so razvili iz tovorne vesoljske ladje ATV, s katero je Evropa oskrbovala Mednarodno vesoljsko postajo.

Video: Esin predstavitvenik


5. Esa snuje evropski pristajalnik za Luno, želi si vaših idej

Tako si umetnik predstavlja evropski pristajalnik z neuradnim imenom Heraklej (Heracles) na Mesecu. Foto: Esa/ATG-Medialab
Tako si umetnik predstavlja evropski pristajalnik z neuradnim imenom Heraklej (Heracles) na Mesecu. Foto: Esa/ATG-Medialab
Še ena računalniško izdelana ponazoritev. Bo Evropa zmogla tudi pravo stvar? Foto: Esa/ATG-Medialab
Še ena računalniško izdelana ponazoritev. Bo Evropa zmogla tudi pravo stvar? Foto: Esa/ATG-Medialab

Evropska vesoljska agencija se je lani odločila za razvoj evropskega pristajalnika za Luno, zmožnega ponesti tono in pol tovora kamor koli na Mesecu.

Izstreljevali bi ga iz Francoske Gvajane na raketi Ariane 64 (izvedenka s štirimi stranskimi potisniki).

Ključna motivacija je bil ameriški lunarni program Artemis, seveda pa bi lahko pristajalnik z nazivom European Large Logistics Lander (EL3) uporabili za raznovrstne domače programe. Esa pravzaprav poziva javnost, naj ji pomaga z idejami, kako EL3 čim bolje izkoristiti.

Prvi polet je predviden v drugi polovici desetletja.

Video: Esin pojasnilnik


6. OneWeb si želi kar 48.000 satelitov

Izstrelitev rakete Sojuz-2.1b 21. marca 2020, tovor 34 satelitov OneWeb. Foto: Roskozmos
Izstrelitev rakete Sojuz-2.1b 21. marca 2020, tovor 34 satelitov OneWeb. Foto: Roskozmos

Podjetje OneWeb je ameriškega regulatorja zaprosilo za dovoljenje za izstrelitev kar 48.000 satelitov, poroča ArsTechnica.

OneWeb je trenutno v prisilni poravnavi, a namerava najti investitorja in poslovanje nadaljevati.

S svojo konstelacijo v nižji orbiti Zemlje želi ponujati satelitski dostop do medmrežja, tako kot konkurenčni ponudnik Starlink ("odvrtek" podjetja SpaceX). Ta je zaprosil za dovoljenje za skupno 42.000 satelitov.

Na nebu je trenutno manj kot deset tisoč umetnih satelitov.

ArsTechnica še poroča, da je ameriška vojska pravkar sklenila dogovor s Starlinkom o triletnem preizkušanju storitve.


7. Solar Orbiter bo šel skozi rep kometa Atlas

Razpadajoči komet Atlas. Hubblov posnetek. Foto: NASA, ESA, D. Jewitt (UCLA), Q. Ye (University of Maryland)
Razpadajoči komet Atlas. Hubblov posnetek. Foto: NASA, ESA, D. Jewitt (UCLA), Q. Ye (University of Maryland)

Evropska sonda Solar Orbiter je na poti proti Soncu, njeni inženirji pa preverjajo stanje sistemov in jih polagoma pripravljajo na delo.

Sonda Solar Orbiter še v delavnici. Foto: Esa/S. Corvaja
Sonda Solar Orbiter še v delavnici. Foto: Esa/S. Corvaja

Vmes pa jih je presenetila privlačna novica: Solar Orbiter bo po naključju šel skozi rep kometa, kar je izjemna priložnost za znanost. Sonda bo namreč skozi rep potovala od 31. maja do 6. junija, v tem času pa bo lahko s svojimi instrumenti opravljala meritve.

Orbiter bo šel skozi rep pri oddaljenosti 44 milijonov kilometrov od jedra kometa, kar zveni veliko, toda tovrstni repi so resnično dolgi.

Gre za lani odkrito repatico Atlas, ki je sprva obetala lepo predstavo na nebu, a je kmalu razpadla na množico koščkov (poglavje 5).

Kometi so "arheološki" ostanki Osončja, material, ki se pred 4,5 milijarde let ni zlepil v kaj večjega in tako ostal bolj ali manj nespremenjen, zato je še posebej zanimiv za znanost. Ko bo Solar Orbiter preverjal njegovo kemično sestavo, bo gledal v otroštvo našega širšega domovanja.

15. junija bo Orbiter opravil prvi bližnji oblet Sonca, njegove glavne tarče, pri 77 milijonih kilometrov oddaljenosti.


8. Sojuz in vojaški satelit

Izstrelitev s Plesecka. Foto: Roskozmos
Izstrelitev s Plesecka. Foto: Roskozmos

22. maja ob 9.31 po našem času je z izstrelišča Pleseck v Rusiji poletela raketa Sojuz-2.1b. V tirnico okoli Zemlje je uspešno ponesla vojaški satelit, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

To je bila tretja izstrelitev taiste rakete s Plesecka letos in 45. izstrelitev Sojuzov-2.

Video: Posnetek dogodka


9. Rusija načrtuje novo vesoljsko postajo

Mednarodna vesoljska postaja ima pred seboj od pet do deset let delovanja, odvisno od financiranja. Kaj veliko več pa ne, saj se sestavni deli starajo in postajajo nevarni. Že dolgo je v zraku vprašanje, kaj naprej. Odprte so različne možnosti.

Prva je gradnja popolnoma nove, velike mednarodne postaje, kjer bodo z roko v roki delali taisti partnerji.

Druge možnosti temeljijo na drobljenju, kar glede na naraščanje konfliktnosti v odnosih ključnih vesoljskih sil ni nemogoče.

Pred MVP-jem je bila osrednja vesoljska postaja ruski MIR. Sovjetska zveza pa je postavila prvo vesoljsko postajo v zgodovini. Foto: Nasa
Pred MVP-jem je bila osrednja vesoljska postaja ruski MIR. Sovjetska zveza pa je postavila prvo vesoljsko postajo v zgodovini. Foto: Nasa

Med temi silami je Rusija, pravzaprav država z najdaljšo tradicijo in največ izkušnjami na področju vesoljskih postaj. Že dolgo ima v predalu koncept OPSEK, po katerem bi od Mednarodne vesoljske postaje ločila svoje module in z njimi začela postavljati novo orbitalko. Ta pa bi bila druge vrste. OPSEK je načrtovan kot delavnica v orbiti, kraj, kjer bi sestavljali druge vesoljske ladje, denimo za potovanje na Luno, do Marsa in podobno.

Z zaprašenih načrtov je prah odpihnil prvi mož ruske vesoljske korporacije Roskozmos, Dimitrij Rogozin. Po poročanju ruskega medija TASS je potrdil temelj namen OPSEK-a. "Strukture za potovanja na Mars, na Luno, na asteroide bomo sestavljali v orbiti, ker bi bilo dvigovanje celotnih konstrukcij s tal prezahtevno, pretežko. Potrebovali bi zelo močno raketo," je izjavil.

Postaja bo tudi "sedež za celotno rusko orbitalno skupino".

Razvoj bi bilo treba začeti takoj, je dodal.

Rusija sicer nekoliko zamuja pri obstoječi Mednarodni vesoljski postaji, kamor bi morala že zdavnaj poslati dva modula, a ta nenehno zamujata, do te mere, da utegne na tleh poteči rok trajanja.

Rogozinova napoved bi lahko bila tudi pogajalska karta za boljše izhodišče Rusije pri pogajanjih za naslednjo mednarodno vesoljsko postajo.

Partnerice pri MVP-ju so sicer pred meseci izrazile namero po sodelovanju pri gradnji lunarne vesoljske postaje, Lunarni portal (Lunar Gateway).


10. Kitajski se mudi postavljati svojo orbitalko

Takšna naj bi bila kitajska večmodularna vesoljska postaja. Foto: CMSE
Takšna naj bi bila kitajska večmodularna vesoljska postaja. Foto: CMSE

Kitajska medtem ne govori o razvoju, temveč že vijači module svoje naslednje vesoljske postaje. Dokončana naj bi bila že v prihodnjih dveh letih, piše kitajska državna tiskovna agencija Šinhua.

Vodja kitajskega programa za polete s posadko Džou Džinanping je razgrnil načrt 11 izstrelitev, ki zajemajo tri module same postaje, štiri dostave tovora in štiri prihode posadke.

Osrednji modul postaje (Tianhe, kit. harmonija nebes) bo šel v nebo prvi. To bo predvidoma začetek prihodnjega leta na raketi Dolgi pohod-5B. Sledila bosta dva podporna modula.
V postaji bodo po trije tajkonavti predvidoma po pol leta.

Kitajska vesoljska postaja bo okoli Zemlje krožila na višini med 340 in 450 kilometri. Obratovala bo predvidoma deset let.

V taisto tirnico bodo poslali še vesoljski teleskop Xuntian, ki naj bi bil po zmogljivosti podoben Hubblu, a bo lahko strmel v večjo zaplato neba. Ob morebitnih napakah ga bodo priključili na postajo in popravili, še piše Šinhua.



11. Japonska štorklja prispela na MVP

Štorkljo je zgrabila robotska roka Canadarm-2. Foto: Nasa
Štorkljo je zgrabila robotska roka Canadarm-2. Foto: Nasa

Prejšnji teden je bila na zadnjič uporabljeni raketi HII-B (Mitsubishi) izstreljena japonska tovorna vesoljska ladja HTV-9 (poglavje 1). Po petih dneh potovanja je v ponedeljek prispela do Mednarodne vesoljske postaje, kjer jo je zgrabila robotska roka. 12-tonsko plovilo je dostavilo štiri tone potrebščin, rezervnih delov in znanstvenih eksperimentov. Tudi HTV-9 se se poslavlja, Jaxa namreč razvija novo vesoljsko ladjo, poimenovano HTV-X.

Video 1: Posnetek priklopa

Video 2: Posnetek izstrelitve


12. FOTO: Grafen, ki bi lahko šel do drugih zvezd

Foto: Esa
Foto: Esa
Vakuumski stolp v Bremnu. Foto: Esa
Vakuumski stolp v Bremnu. Foto: Esa

Evropska vesoljska agencija poskuša razviti sončna jadra naslednje generacije, ki bi lahko pospešila potovanje sond globoko v vesolje.

Za to je treba izdelati kar se da tanko in lahko, a obenem vzdržljivo jadro. Večje kot je, več sončne svetlobe zajame, kar pospešuje potovanje.

Nekaj tovrstnih jader so v Osončju že preizkusili, izdelanih iz poliamida in mylarja.

Esa pa poskuša narediti folijo iz grafena, debelo en sam atom. Prejšnji teden so prototip spustili v vakuumski 100-metrski stolp v nemškem mestu Bremen. V folijo so streljali z laserjem, da bi videli, kako se odziva. Enovatni laser je folijo pospešil za en meter na sekundo na kvadrat.

Ni ravno veliko, a hitrost bi v vesolju neutrudno naraščala in potovanje do najbližje zvezde lahko skrajšala za nekajkrat.

Na tem konceptu se napaja projekt Starshot, kjer skupina bogatašev z vsega sveta financira razvoj majhnih sondic, ki naj bi poletele v prihodnjih desetletjih in morebiti še v času naših življenj nazaj poslale prve bližnje posnetke sosednje zvezde in tamkajšnjih planetov.



13. Več kot milijarda zvezd v enem videu

Sorodna novica Foto, video: 3D/VR-zemljevid Galaksije s kar 1,7 milijarde zvezd

Evropski vesoljski teleskop Gaia že dobrih pet let ustvarja 3D-karto zvezd naše Galaksije. Odkritih je bilo stotine milijonov zvezd, skupno pa do leta 2018, ko so nazadnje izdali katalog, preučenih 1,7 milijarde. Zdaj je Esa na podlagi teh podatkov izdala nov, še natančnejši videopredstavitvenik. Glej, naš dom:


14. SKOK V ZGODOVINO: Sovjeti dosegli Mars

Mars 3 orbiter. Foto: NASA/NSSDCA
Mars 3 orbiter. Foto: NASA/NSSDCA

28. maja 1971 je bila na raketi Proton-K izstreljena sovjetska sonda Mars 3.

Z njo je Sovjetska zveza po desetletju spodletelih poskusov le prišla do Marsa.

Orbiter Mars 3 je okoli rdečega planeta krožil osem mesecev in ga temeljito pofotografiral. Med drugim je odkril, da je Marsovo ozračje 5000-krat sušnejše od Zemljinega, izmeril skrajno nizke temperature površja, poskrbel za 3D-kartiranje, pa tudi meritve magnetnega polja. Še danes kroži okoli Marsa. To pa še ni vse. S seboj je prinesel pristajalni modul, opremljen s padali in protipotisnimi raketami.

Pristajalni modul. Foto: NASA/NSSDCA
Pristajalni modul. Foto: NASA/NSSDCA

Dvometrska naprava je opravila prvi pravi, "mehki" pristanek na tleh Marsa. Žal je iz neznanih razlogov prenehala komunicirati zgolj 14 sekund po pristanku. Pošiljala je že prvo fotografijo, a ker je bil prenos prekinjen, so na Zemljo prejeli zgolj neuporaben zmazek. Do razloga za polom se nikoli niso dokopali. Morda je enotonska naprava še dolgo delovala in izvedla vse načrtovano, zatajile bi lahko zgolj komunikacije zaradi peščenih neviht.