1. Dvojni uspeh Kitajske Luni naproti

Kitajska je ta teden opravila pomemben preboj v svojem ambicioznem vesoljskem programu.
Uspešno je izvedla prvo izstrelitev rakete Dolgi pohod-5B. Ta bo ključna pri postavljanju nove vesoljske postaje in odpravah Kitajcev na Mesec.

Prav tako uspešno je testirala vesoljsko ladjo nove generacije, ki bo nekoč tajkonavte ponesla globoko v vesolje.

Video: Posnetek izstrelitve

Sorodna novica Nasin Orion šel do vesolja in nazaj

Kitajska se je tako zasidrala med najpomembnejšimi vesoljskimi silami ob boku Rusije, bližajoč se ZDA.

Dogodek lahko primerjamo s prvim poletom ameriške vesoljske ladje Orion leta 2014: izstrelitev rakete, vtirjenje v orbito in manevrski testi opreme, nato pa vrnitev v ozračje z veliko hitrostjo in pristanek.

Ob boku Falconu 9 in Ariane 6
Potovanje se je začelo v torek opoldne po našem času z izstrelišča Venčang v pokrajini Hainan, piše kitajska državna tiskovna agencija Šinhua. V nebo se je prvič pognala 53 metrov visoka in pet metrov široka raketa Dolgi pohod-5b, najsilnejša v njihovem naboru. Inženirji Kitajske akademije za izstrelitvene tehnologije (CALT) so jo pripravili, da zmore v nižjo orbito Zemlje ponesti 22 ton ob skupni začetni masi 849 ton. To je primerljivo s Falconom 9 ali prihajajočo Ariane 6.

Simbolična podoba vesoljske ladje v orbiti. Foto: CAST
Simbolična podoba vesoljske ladje v orbiti. Foto: CAST

V svojem kar 20 metrov velikem prostoru za tovor je imela skrito vesoljsko ladjo naslednje generacije, ki še nima uradnega imena. V njej tokrat ni bilo posadke, zmore pa šest ljudi.

Ladja se je po 488 sekundah ločila in vstopila v "izrazito eliptično" tirnico okoli Zemlje, piše Šinhua, ki sicer točne višine ne navaja. Tam je ladja razprla panele sončnih celic, proti tlom usmerila komunikacijsko anteno in začela samodejno prilagajati pot.

Novo plovilo je po strukturi bolj podobno Apollom kot Sojuzom. Foto: CAST
Novo plovilo je po strukturi bolj podobno Apollom kot Sojuzom. Foto: CAST

Nato je orbito trikrat dvignila, po poročanju Ars Technice je dosegla 8.000 kilometrov višine, in se nato pognala v divji spust proti tlom. S tem so do neke mere poustvarili hipotetično vrnitev iz globokega vesolja, predvsem hitrost. Spust z velike višine pomeni precej večjo energijo, večjo obremenitev strukture kapsule in toplotnega ščita.

Zgoraj kapsula za posadko, spodaj servisni predel. Zadeva je visoka skoraj devet metrov in ima glede na različico med 14 in dobrih 21 ton mase. Foto: CAST
Zgoraj kapsula za posadko, spodaj servisni predel. Zadeva je visoka skoraj devet metrov in ima glede na različico med 14 in dobrih 21 ton mase. Foto: CAST

Vesoljske ladje, ki se vračajo z Mednarodne vesoljske postaje, se spustijo s 400 kilometrov, kar je precej lažje.

Kitajsko vesoljsko plovilo je obremenitve prestalo z odliko in se ta petek ob 19.45 po našem času varno dotaknilo tal v Notranji Mongoliji, piše Šinhua. Skupaj je letelo dva dni in 19 ur.

Tokratni uspeh je bil še toliko pomembnejši, saj sta jim letos kar dve izstrelitvi spodleteli (poglavje 2) in glede tokratne je v strokovnih medijih nastala precejšnja napetost.

Upogljivi modul zatajil
Na isti raketi je bil izstreljen tudi poskusni napihljivi modul, namenjen vračanju tovora iz orbite. Ta poskus se je pokvaril. "Upogljivi in napihljivi modul, ki ga je Kitajska prvič poslala na test v vesolje, se je med vračanjem proti tlom obnašal neobičajno," poroča Šinhua.

Model vesoljske ladje Šendžov, priklopljene na vesoljsko postajo Tiangong 1. Šendžov je na vrhnji polovici fotografije in manjši. Vidna je razdelitev na tri module. Zgornji beli je podporni, tam so pogon in sistemi za vzdrževanje za življenje primernih razmer. Na sredini je okrepljena kapsula za vrnitev na tla. Sledi sivi orbitalni modul, tam tajkonavti bivajo in delajo, ko so v vesolju. Foto: Associated Press/Ng Han Guan
Model vesoljske ladje Šendžov, priklopljene na vesoljsko postajo Tiangong 1. Šendžov je na vrhnji polovici fotografije in manjši. Vidna je razdelitev na tri module. Zgornji beli je podporni, tam so pogon in sistemi za vzdrževanje za življenje primernih razmer. Na sredini je okrepljena kapsula za vrnitev na tla. Sledi sivi orbitalni modul, tam tajkonavti bivajo in delajo, ko so v vesolju. Foto: Associated Press/Ng Han Guan

Od Sojuzovega brata do Apollovega bratranca

Kitajska že od leta 1999 uporablja kapsule Šendžov (Shenzhou). V vesolje jih je poslala 11, od tega šest s posadko. Šendžovi so izboljšane, nekoliko večje "kopije" Sojuzov. Imajo tri module: podpornega, orbitalnega in kapsulo za spust. Smisel postavitve je v zmanjšanju mase, ki se vrne na tla. Šendžovi so med drugim leteli na dve dozdajšnji kitajski vesoljski postaji, Tiangong 1 in Tiangong 2, ti sta bili enomodularni.

Nova kitajska vesoljska ladja pa je bolj podobna Apollom: ima le veliko kapsulo za ljudi in podporni modul, kjer so motorji, rezervoarji in podobni sistemi. V osnovni različici ima maso 14 ton, v večji, na Luno namenjeni, pa dobrih 21. Tako kot Orioni bo večkrat uporabna, reciklirali bodo kapsulo, odvrgli pa podporni predel.

Medij ArsTechnica je sicer poudaril, da je novo kitajsko plovilo vizualno precej podobno Crew Dragonu podjetja SpaceX.

Video: Posnetek pristanka

Načrtovani Tianven-1. Foto: CNSA
Načrtovani Tianven-1. Foto: CNSA

Vesoljski postaji, Luni in Marsu naproti

Kitajska počasi in vztrajno gradi posamezne elemente vesoljskega programa, ki peljejo velikim dosežkom naproti.

Novi Dolgi pohod-5b bo kaj kmalu začel nositi kose prihodnje kitajske večmodularne vesoljske postaje Tianhe. Ta bo manjša od MVP-ja, bo pa nekje primerljiva s starim Mirom. Kitajska jo hoče zgraditi tudi zato, ker pri MVP-ju ne more sodelovati, z njo pa poleg nacionalnega ponosa pridobi močan diplomatski vzvod mehke moči. Zanimanje za sodelovanje so izrazile že številne evropske in druge države.

Osnovna verzija rakete (brez b-ja na koncu) bo letos poslala trojno misijo na Mars (poglavje 6), pa tudi lunarnega robota, ki naj bi nazaj prinesel prvi vzorec Lune po petih desetletjih Čang'e 5.

Predvidoma leta 2028 pa bo prvič poletela raketa Dolgi pohod 9, po zmogljivosti primerljiva z SLS-om ali starim Saturnom V, saj bo po napovedih Kitajcev v nižjo orbito Zemlje zmožna ponesti 140* ton tovora. Prav ta bo predvidoma na prelomu desetletja (ali kakšno pomlad zatem) ponesla še neimenovano vesoljsko ladjo na Mesec. Sledilo bo prinašanje kamenja z Marsa in druge visokoleteče misije.

* Članek je sprva vseboval napačno informacijo, da bo Dolgi pohod zmožen v nižjo orbito ponesti 140.000 ton tovora. To seveda ne drži. Pravilna informacija je 140.000 kilogramov oziroma 140 ton. Informacija je bila popravljena 9. 5. 2020 ob 18.40. Hvala uporabniku Do Brasil za opozorilo.


2. "Varnostna območja" na Mesecu

Program Artemis vključuje poskuse izkoriščanja lokalnih surovin. Foto: Nasa
Program Artemis vključuje poskuse izkoriščanja lokalnih surovin. Foto: Nasa

ZDA pripravljajo mednarodni sporazum, ki bo podrobneje opredelil bivanje in delo na Mesecu, poroča agencija Reuters, ki se je dokopala do osnutka dokumenta. V naslednjih tednih naj bi se začela pogajanja z omejenim naborom držav, ki vključujejo Kanado, Japonsko in evropske države, ne pa Rusije ali Kitajske.

ZDA želijo postaviti trden pravni okvir, ki bo omogočil rudarjenje na Luni tako državnim kot pridobitnim akterjem. V ta namen so že leta 2015 sprejele zakon, ki omogoča prilaščanje počrpanih (ang. extract) surovin, na začetku aprila uredbo, ki to nekoliko podrobneje ureja (poglavje 3), na mednarodni ravni pa želijo zadevo utrditi z omenjenim sporazumom.

Osnutek vključuje pomemben, nov pravni termin: varnostna območja. Z njimi bodo obkrožene postojanke. "Če se boš približal neki postojanki, ki je uvedla varnostno območje, boš moral z njo vnaprej kontaktirati in se dogovoriti, kako obisk izvesti na varen način za vse vpletene," je za Reuters povedal vir.

Sorodna novica Rebecca Bresnik, vesoljska pravnica: Bi morala Luna imeti lastno vlado?

S tem naj bi se izognili kršenju Pogodbe o vesolju. Ta namreč v drugem členu prepoveduje prilaščanje drugih nebesnih teles, pa naj bo to prek razglasitve suverenosti, z zasedanjem, uporabo ali na kateri koli drugi način.

Taista pogodba sicer vsebuje besedilo, ki bi lahko utemeljilo uvedbo varnostnih območij. Če namreč država sumi, da bi nekdo drugi lahko škodoval njenim dejavnostim ali jih celo ogrozil, potem lahko zahteva pogovore na to temo. Obiski morajo biti nasploh vnaprej najavljeni.

Sorodna novica Luksemburg hoče postati svetovno središče za rudarjenje asteroidov

Vznikne sicer vprašanje, kaj se zgodi, če se akterja ne strinjata in kdo v tem primeru poskrbi za varnost. Prvo postojanko naj bi postavili še to desetletje v okviru programa Artemis. Nahajala se bo v bližini južnega pola Meseca, kjer so večje zaloge vodnega ledu, z nekaj obdelave koristnega za pitje, dihanje in gorivo. Kdo bo tam prvi in kdo bo razglasil varnostna območja okoli njih?

Pogodba o vesolju nalaga raziskovanje vesolja v korist vseh. Pravniki si to interpretirajo različno: če neka država nabere dragoceno surovino, npr. helij-3, obetavno gorivo za fuzijske elektrarne, ni to v korist vsega človeštva?

Obstaja še Pogodba o Luni, ki nalaga vzpostavitev globalnega mehanizma za razdelitev koristi iz pridobitnih vesoljskih odprav. Podpisnikov je malo, med njimi ni ZDA in Rusije, mehanizem pa ni vzpostavljen.

Rogozin: Invazija vedno poteka na enak način

Rogozin s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom. Foto: AP Photo/Alexei Nikolsky
Rogozin s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom. Foto: AP Photo/Alexei Nikolsky

Rusija nad razvojem dogodkov vse pogosteje izraža nezadovoljstvo. Prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin je zapisal tole: "Naj bo Luna ali Irak, invazija vedno poteka na enak način: ustvari se koalicija soglasnih (ali pa voljnih) in nato mimo OZN-a ali celo Nata, če se tam pokaže kak dvom, naravnost do cilja. Izid tega je lahko samo Irak in Afganistan."

Že pred nekaj tedni pa so v Roskozmosu zapisali naslednje: "Poskusi prilaščanja vesolja in agresivni načrti za dejanski prevzem ozemelj na drugih planetih držav ravno ne usmerjajo na pot plodnega sodelovanja. Zgodovina beleži primere, v katerih je država začela zavzemati ozemlja za lastno korist – vsi se spomnimo izida."

Po poročanju ruskega medija Kommersant je Rusija na začetku meseca pozvala ZDA k ustanovitvi delovne skupine za vesolje, a se tu kaj veliko ni premaknilo.

Svoj lunarni program s posadko poleg ZDA peljeta tudi Rusija in Kitajska, ki prve pristanke načrtujeta konec desetletja.

Mikrin. Foto: Roskozmos
Mikrin. Foto: Roskozmos

Umrl pomemben mož ruske vesoljske industrije
Umrl je 65-letni Evgenij Mikrin, glavni inženir in pomočnik predsednika uprave pri RCS Energii ter eden pomembnejših ljudi v ruski vesoljski industriji, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Bil je okužen z novim koronavirusom. Več o Mikrinu v tej osmrtnici.

"Novica o smrti Evgenija Anatolijeviča Mikrina me je zelo prizadela. Izgubili smo glavnega oblikovalca, tovariša, prijatelja. Več tednov so se najboljši zdravniki borili za njegovo življenje in pri tem uporabili vse mogoče načine zdravljenja, na žalost pa je bolezen prevladala," je zapisal Rogozin.

Zaradi te okužbe so v strokovnih medijih zavele skrbi o morebitnem prenosu virusa med astronavte. Mikrin je bil namreč letel skupaj s predsednikom Roskozmosa Rogozinom na slovesnost ob izstrelitvi 63. odprave na Mednarodno vesoljsko postajo, Rogozin pa se je astronavtom približal.


3. Vrnitev Lunarnega portala?

Mini vesoljska postaja v orbiti okoli Meseca. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa
Mini vesoljska postaja v orbiti okoli Meseca. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa

Nasini lunarni načrti se zadnje pol leta hitro spreminjajo. Med nestabilnimi elementi je Lunarni portal (Lunar Gateway), prihodnja vesoljska postaja pri Mesecu.

Sprva je Nasa Portal obravnavala kot ključen in neobhoden element pri vrnitvi človeka na Luno. Novi Nasin vodja za polete s posadko Douglas Loverro pa je pred meseci začel načrt popreproščati in izmetavati vse, kar ni nujno potrebno, med drugim očitno Portal, saj ga je prestavil na drugo polovico desetletja.

Zdaj si je očitno premislil. Po poročanju Ars Technice naj bi prva dva elementa, bivalnega in servisnega, združena izstrelili že leta 2023, z zadovoljstvom pa naj bi ugotavljali, da to zmore že obstoječa raketa Falcon Heavy (SpaceX).

Neuradno naj bi Naso skrbela vesoljska ladja Orion. Je zares zmožna brezhibnega manevriranja v orbiti in priklopa z lunarnim pristajalnikom? Tega niso preizkusili še nikoli, zato naj bi želeli zadevo izvesti na misiji Artemis 2. Za to pa potrebujejo nekaj in ta nekaj bi lahko bil protolunarni portal.


4. Zagorelo pod Starshipom

Podnožje SN4 z enim samim Raptorjem. Pravi Starship jih bo imel šest. Foto: SpaceX
Podnožje SN4 z enim samim Raptorjem. Pravi Starship jih bo imel šest. Foto: SpaceX

V torek je prototip vesoljske ladje Starship SN4 prestal statični test, torej prižig motorja brez poleta. S približno petsekundnim delovanjem so preverili delovanje sistemov in bilo je uspešno, je prek Twitterja sporočil prvi mož podjetja SpaceX Elon Musk.

To je prvi Starship, ki je prispel do te razvojne stopnje. Trojica poprejšnjih je bila uničena na preizkusu odpornosti na tlak.

SN4 čakajo novi testi. Če jih bo prestal, predvidoma sledi polet do 150 metrov in nato pristanek.
V izdelavi so že naslednji prototipi, SN5 in SN6. Ti bodo opremljeni z več motorji Raptor, pa tudi s konico in zakrilci. SpaceX namerava še letos opraviti najprej skok do višine 20 kilometrov, nato do meje vesolja pri stotih kilometrih.

Z izdelavo množice prototipov in sprotnim izboljševanjem hoče SpaceX pospešiti razvoj in orbitalne polete doseči že v roku dveh let.

Nasa je prejšnji teden izbrala trojico potencialnih pristajalnikov za Luno, med njimi tudi Starship (poglavje 1).

SpaceX namerava s Starshipom, posajenim na še neobstoječo raketo Super Heavy, prevažati stotine ljudi in velike količine tovora globoko v vesolje. Načrt je visokoleteč in tvegan.

Video: Posnetek dogodka


5. Tom Cruise na Mednarodno vesoljsko postajo

Tom Cruise. Foto: EPA
Tom Cruise. Foto: EPA

Ameriški igralec Tom Cruise namerava v sodelovanju z ameriško vesoljsko agencijo Nasa posneti film na krovu Mednarodne vesoljske postaje. Agencija želi ob pomoči množičnih medijev navdihniti novo generacijo inženirjev in znanstvenikov, piše MMC.

“Nasa se veseli sodelovanja s Tomom Cruisom pri filmu na krovu vesoljske postaje," je na digitalnem družbenem omrežju Twitter zapisal upravitelj Nase Jim Bridenstine. Vesoljska agencija že nekaj časa išče dodaten komercialni podvig za vesoljski program, vendar so se vsi prejšnji poskusi ustavili pri dogovarjanju. "Potrebujemo množične medije, da navdihnemo novo generacijo inženirjev in znanstvenikov, ki bodo uresničili Nasine ambiciozne načrte," pojasnjuje Bridenstine.

NASA si prizadeva odpreti Mednarodno vesoljsko postajo za širšo komercialno uporabo in znanstvene raziskave novih zdravil in materialov, ki jih je mogoče gojiti le v ničelni težnosti. Prav tako se zanimajo tudi za vesoljski turizem, piše The New York Times.


6. FOTO: Perseverance v pripravah na izstrelitev

Samo 70 dni je še do načrtovane izstrelitve roverja Perseverance proti Marsu. Nasini inženirji so napravo začeli zlagati skupaj ter integrirati s preostalimi kosi vesoljskega plovila. Vse skupaj bodo posadili na vrh rakete Atlas V. Po prihodu v orbito Marsa februarja 2020 se bodo morali modul za spust, toplotni ščit, padala in t. i. nebesni težav ločiti in svoje delo opraviti točno po načrtu, sicer lahko odprava propade.

Rover Perseverance skupaj z modulom za spust, postavljen v zaščitno lupino. Na zlato ploščo je pritrjen tudi marsovski vijakar. Foto: Nasa/JPL-Caltech
Rover Perseverance skupaj z modulom za spust, postavljen v zaščitno lupino. Na zlato ploščo je pritrjen tudi marsovski vijakar. Foto: Nasa/JPL-Caltech
Še z druge perspektive. Foto: Nasa/JPL-Caltech
Še z druge perspektive. Foto: Nasa/JPL-Caltech
Modul za spust oziroma
Modul za spust oziroma "nebesni žerjav". Foto: Nasa/JPL-Caltech
Kaj je pa to nenavadno kolo? Takšnega so uporabljala električna lunarna vozila, s katerimi so se po Mesecu vozili astronavti programa Apollo. Narejena so iz trpežne, a hkrati prilagodljive zlitine, ki se lahko spopade s prašnato Luno. Zdaj Nasa preizkuša, kako bi se lahko model ‒ morebiti nekoliko predrugačen ‒ spopadel z nekoliko bolj kamnitim Marsom. Morda bodo bodoči roverji obuti vanje. Foto: Nasa
Kaj je pa to nenavadno kolo? Takšnega so uporabljala električna lunarna vozila, s katerimi so se po Mesecu vozili astronavti programa Apollo. Narejena so iz trpežne, a hkrati prilagodljive zlitine, ki se lahko spopade s prašnato Luno. Zdaj Nasa preizkuša, kako bi se lahko model ‒ morebiti nekoliko predrugačen ‒ spopadel z nekoliko bolj kamnitim Marsom. Morda bodo bodoči roverji obuti vanje. Foto: Nasa


7. Odkrili najbližjo (znano) črno luknjo

Ponazoritev zvezd, ki krožita okoli nevidne gostomasovnice. Foto: ESO/L. Calçada
Ponazoritev zvezd, ki krožita okoli nevidne gostomasovnice. Foto: ESO/L. Calçada

Raziskava je objavljena v Astronomy & Astrophysics.

Astronomi so odkrili Zemlji najbližjo znano črno luknjo. Nahaja se tisoč svetlobnih let stran v binarnem zvezdnem sistemu HR 6819 oziroma HV Telescopii, vidnem tudi s prostim očesom (ozvezdje Daljnogleda).

Luknje niso videli neposredno, temveč z opazovanjem omenjenih zvezd, kar so počeli na Evropskem južnem observatoriju. Opazili so, da zvezdi krožita nenavadno, očitno okoli nečesa nevidnega. Orbitalni izračuni so pokazali, da mora biti v središču masa štirih Sonc. Gre torej za manjšo črno luknjico, najbrž nastalo po eksploziji masivnejše zvezde.

Vse tri sicer krožijo okoli baricentra, skupnega centra mase. Vizualno je to ponazorjeno na zgornji podobi, kjer je z rdečo označena črna luknja, z modro pa zvezdi.

Luknji bližja zvezda je modra velikanka QV Tel Aa, ki eno orbito opravi v 40 zemeljskih dneh. Bolj oddaljena je zvezda tipa Be QV Tel B.

Najdba nakazuje, da bi se lahko po naši okolici skrivalo še mnogo majhnih črnih lukenj. Širše po domači Galaksiji naj bi jih bilo na milijone, dejansko pa so jih odkrili nekaj deset. Še se bodo trudili z odkrivanjem.

Video 1: Ponazoritev sestava

Video 2: Navidezno popotovanje do sestava

Video 3: ESO-jev pojasnilnik