1. Še 60 Starlinkov na nebu, SpaceX prebrodil težave

84. izstrelitev Falcona 9. Prva je bila skoraj pred desetimi leti, 4. junija 2010. Foto: SpaceX
84. izstrelitev Falcona 9. Prva je bila skoraj pred desetimi leti, 4. junija 2010. Foto: SpaceX
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

V sredo ob 21.30 po našem času je podjetje SpaceX izstrelilo raketo Falcon 9 s ploščadi LC-39A pri Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi.

Raketa je v tirnico okoli Zemlje ponesla 60 satelitov Starlink. Z lastnim pogonom se bodo dvignili na 550 kilometrov. Ta postopek bo trajal več mesecev.

Podjetje namerava s Starlinki ponujati celostni satelitski dostop do medmrežja.

Do zdaj jih je v nebo spravilo 422, dveh prototipov se bo znebilo. Prvi mož SpaceX-a Elon Musk je napovedal zaprti betatest v roku treh mesecev, odprte betatest storitve pa v pol leta.

To je bila sedma izstrelitev s Starlinki, letos jih bo še na ducate.

Prva stopnja rakete je uspešno pristala na ladji Of Course I Still Love You sredi morja. Tokrat so jo uporabili že četrtič.

Tudi dvojni oklep, ki ščiti tovor, je že bil v vesolju. Tokrat ga niso lovili z ladjami, ker te nadgrajujejo.

Video: Posnetek izstrelitve

Ameriški mediji posebej poudarjajo, da je to bil 84. polet Falcona 9.

Sokol, ki leti že skoraj deset let, je tako postal najpogosteje izstreljena aktivna ameriška raketa. Prehitel je Atlas V (ULA) s 83 poleti. Je pa ena razlika: Atlas se ponaša s tako rekoč brezhibno zgodovino izstrelitev.

Vzorna izstrelitev po dveh majavih

Foto: SpaceX
Foto: SpaceX

V SpaceX-u so si po uspešni misiji Starlinka oddahnili. Zadnja dva poleta so namreč zaznamovale napake. Pri prejšnjem poletu je eden izmed motorjev prehitro ugasnil (poglavje 3), pri obeh pa je spodletel pristanek (poglavje 5).

Zdaj je Musk pojasnil, kaj je šlo narobe z motorjem Merlin. Motor ima "slepič", kjer je temperaturni senzor. Tam se je ujelo čistilno sredstvo (izopropilni alkohol) in se vnelo. Dogajanje je senzor zaznal in ugasnil motor.

Lučke na nebu

V zadnjem tednu so številni Slovenci na večernem nebu opažali gosji red lučk in se po digitalnih družbenih omrežjih veliko spraševali, kaj je to. Odgovor: prav sateliti Starlink.

Vedno več jih bo, načrt pravi najmanj 12.000, kar bo največja konstelacija satelitov v zgodovini. To bo motilo opazovanje neba, opozarjajo astronomi.

Podjetje je storilo nekaj korakov k zmanjšanju vidnosti. Prgišče satelitov je temno prebarvalo, kar pa ni preveč koristilo, zato so se odločili za razvoj senčnikov. Ti bodo iz "zelo temne pene", ki pa bo obenem prepuščala radijske valove. Z njimi bodo opremljali pošiljke Starlinkov od devete naprej, je razkril Musk.

Video: Posnetek gosjega reda Starlinkov


2. Naslednji Starship na tnalu

Starship SN4 postavljajo na testno stojalo. Foto: SpaceX
Starship SN4 postavljajo na testno stojalo. Foto: SpaceX

SpaceX hiti z razvojem nove vesoljske ladje Starship na svojem teksaškem kompleksu. Prototip z oznako SN4 so ta teden zgradili in ga posadili na stojalo. Tam bo počakal na preizkus odpornosti proti visokemu tlaku, taisti preizkus, ki je ugonobil prejšnje tri različice.

Lanski prototip Mk1. Uničen je bil kmalu po tem posnetku. Foto: Miguel Roberts/The Brownsville Herald via AP
Lanski prototip Mk1. Uničen je bil kmalu po tem posnetku. Foto: Miguel Roberts/The Brownsville Herald via AP

Zadnja, imenovana SN3, se je sesedla na začetku meseca (poglavje 4). Iz podjetja so sporočili, da so test izvedli na napačen način (poglavje 4). V vrhnji rezervoar so polnili tekoči dušik, v spodnjem pa je bil tlak premajhen in se je pod težo vdal. Ker ni šlo za konstrukcijsko napako, sprememb na štirici, ki so jo gradili vzporedno, niso uvedli.

Podjetje serijsko izdeluje prototipe Starshipa. Eden izmed njih bo predvidoma letos opravil 20-kilometrski skok, in če bo za podjetje šlo vse po sreči, tudi polet v vesolje, torej nad višino 100 kilometrov.

SN4 bo še podoben žitnemu silosu, petica bo že opremljena s koničastim vrhom in vrhnjimi krilci, šestica tudi s spodnjimi, je napovedal Musk.

Z mnogokrat uporabnimi Starshipi namerava SpaceX voziti ljudi na Luno, Mars in morda še kam drugam. Načrt je visokoleteč in tvegan.

Video: Posnetek dogodka


3. Rogozin še naprej ostro nad SpaceX

Prvi mož Roskozmosa Rogozin v modri opravi med pogovorom z administratorjem Nase Bridenstinom leta 2018. Rogozin zdaj pravi, da Nasa preplačuje SpaceX in tako izvaja damping. Foto: SpaceX
Prvi mož Roskozmosa Rogozin v modri opravi med pogovorom z administratorjem Nase Bridenstinom leta 2018. Rogozin zdaj pravi, da Nasa preplačuje SpaceX in tako izvaja damping. Foto: SpaceX

Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin je ZDA in ameriško raketno industrijo prejšnji teden obtožil dampinga (poglavje 2), ta teden z ostrimi besedami nadaljuje. Podal je intervju za medij Komsomoskaja pravda, katerega prepis je objavil tudi sam Roskozmos.

Raketa Proton M. Foto: EPA
Raketa Proton M. Foto: EPA

"Agresivna konkurenca"
Nekoč je ruska raketna industrija vladala trgu, izklicna cena za izstrelitev rakete Proton je bila 100 milijonov dolarjev. Nato se je pojavila agresivna konkurenca, je nadaljeval Rogozin. Ta konkurenca uspeva predvsem v ZDA, kjer jo država plačuje po od 3- do 4-krat višji ceni kot komercialni kupci. Vse to se je začelo dogajati približno pred petimi leti in predstavlja klasični damping, je zatrdil.

Žal je to dogajanje sovpadalo z notranjimi težavami ruske industrije, denimo "padcem discipline" in "izgubo tehnološkega znanja", kar je privedlo do visokega porasta napak ruskih raket. A Roskozmos se ne da, kakovost izboljšuje in medtem z različnimi ukrepi, npr. odpuščanjem "nepotrebnih" menedžerjev, znižuje cene izstrelitev, doslej za 39 odstotkov.

SpaceX in dvomi o mnogokratni uporabnosti
Rogozin dvomi, da je SpaceX znižal svoje stroške zaradi mnogokratne uporabnosti opreme. Navedel je izračune "ruskih in ameriških strokovnjakov", da je potrebnih 10 izstrelitev ene same rakete, preden zadeva ekonomsko drži vodo. SpaceX je še daleč od tega. "Nihče ne pozna resničnih številk poslovanja tega podjetja. Skrivajo jih z razlogom," je dejal Rogozin.

Pristala prva stopnja Falcona 9. Foto: SpaceX
Pristala prva stopnja Falcona 9. Foto: SpaceX

Naštel je še nekaj argumentov. Polovico goriva se potroši za vrnitev prve stopnje na tla, zato lahko raketa z zmogljivostjo 20 ton v nebo ponese nekje polovico manj tovora, je zatrdil. Falcon 9 kuri kerozin in tekoči kisik, zato je treba motorje čistiti in zaradi mehanskega stresa pristanka testirati. Pa da ne pozabimo stroškov avionike, programske opreme, pogona, senzorjev, elektronike, hidravlike, elektromehaničnih sistemov, logistike ... Tema je torej še vedno sporna in sproža veliko vprašanj, na katera Musk ne odgovarja, pravi Rogozin. "Mnogokratna uporabnost je lepa inženirska ideja, vsem je všeč, ampak za zdaj gre zgolj za dimno zaveso, ki zakriva ameriški damping na trgu izstrelitev, in brezsramni poskus, da izrine tekmece. Vendar se ne bomo vdali. Naše rakete so učinkovite. Imajo najvišjo stopnjo zanesljivosti, imajo odlično statistiko skozi stotine izstrelitev."

Razvoj ruskih mnogokrat uporabnih raket
V isti sapi, v kateri je izrazil dvom o večkratni uporabnosti, je napovedal razvoj dveh večkrat uporabnih ruskih raket. Prva bo Krylo-SV in bo pristajala horizontalno s pomočjo kril. Slike so dostopne tukaj. Prva izstrelitev je po poročanju TASS-a predvidena za prihodnji dve leti. Če bo pristop uspešen, bodo na tej podlagi razvili še srednje težko raketo na metan, za zdaj imenovano Sojuz-SPG.

Naštel je še nekaj drugih ruskih vesoljskih projektov. Zmogljivejša raketa Angara 5A bo prvič poletela leta 2023. Za isto leto je predviden prvi test vesoljske ladje prihodnje generacije Orel (rus. kar orel, prej tudi Federacija). To je ruski Orion, torej vesoljska ladja za odprave dlje v Osončje, med drugim za lunarne misije, jo pa bodo uporabili tudi za dostavo na Mednarodno vesoljsko postajo. Orel bo večkrat uporaben in bo predvidoma nadomestil legendarni Sojuz.

Rusija nadaljuje svoje načrte za lunarno misijo s posadko. Razvoj super težke rakete bi se moral začeti prihodnje leto, če hočejo do konca desetletja poslati kozmonavta na Mesec.

Poslovanje Roskozmosa se izboljšuje, je povedal prvi mož korporacije. Leta 2017 so imeli izgubo 16 milijard rubljev (200 milijonov evrov). Leto pozneje so nabrali milijardo rubljev dobička (12 milijonov evrov), leta 2019 še več, je naštel.

Kaj pa epidemija? V Roskozmosu se je z novim koronavirusom okužilo 42 ljudi, štirje so ozdraveli, dva sta umrla, je v intervjuju povedal Rogozin.

Okužen visok predstavnik Roskozmosa

Rogozin s člani 63. odprave na MVP. Predhodno je bil v stiku z okuženim, poročajo ameriški mediji. Foto: AP Photo
Rogozin s člani 63. odprave na MVP. Predhodno je bil v stiku z okuženim, poročajo ameriški mediji. Foto: AP Photo

Med okuženimi je tudi Evgenij Mikrin, pomočnik predsednika uprave pri RCS Energii, poroča Space.com.

Mikrin je bil navzoč na slovesnosti ob izstrelitvi 63. odprave (poglavje 1) na Mednarodno vesoljsko postajo. Tja je letel skupaj z Rogozinom, poroča New York Post.

Rogozin se je nato približal kozmonavtoma in astronavtu 63. odprave.

Mikrin je bil pozneje testiran za novi koronavirus, test je bil poziven. Mikrin je zdaj v izolaciji.

Roskozmos je za Space.com zatrdil, da "absolutno ni nobene možnosti", da bi virus zašel na Mednarodno vesoljsko postajo.

Nasa je za medij presodila, da sta obe vesoljski agenciji ravnali skrbno in previdno. Dodala je, da ne načrtujejo pošiljanja testov za virus na MVP.


4. Poletela Raketa zmage

Sojuz 2.1a ali
Sojuz 2.1a ali "Raketa zmage". Foto: Roskozmos
Približevanje Progresa. Foto: Roskozmos
Približevanje Progresa. Foto: Roskozmos

V soboto ob 3.51 ob našem času je bila iz Bajkonurja izstreljena raketa Sojuz-2.1a (TsSKB-Progres). V nebo je ponesla tovorno vesoljsko ladjo Progres MS-14. Progres se je tri ure in 20 minut pozneje že priklopil na modul Zvezda Mednarodne vesoljske postaje. Ubral je t. i. superhitro pot, ki je trajala samo dve orbiti.

Dostavil je dobri dve toni tovora, od tega 1,35 tone hrane, zdravstvene, znanstvene opreme in kosov za nadgradnjo postaje; pa še 650 kilogramov goriva in 46 kilogramov stisnjenih plinov. Priklopljen bo ostal predvidoma sedem mesecev.

Roskozmos je tokratno raketo poimenoval "Raketa zmage". To je storil ob 75. obletnici zmage sovjetskega ljudstva v veliki domoljubni vojni, kot rečejo svojemu delu 2. svetovne vojne.

Nova postavitev MVP-ja, prispeli Progres ima številko 75. Foto: Nasa
Nova postavitev MVP-ja, prispeli Progres ima številko 75. Foto: Nasa

MVP nekoliko dvignil tirnico
Prejšnjo nedeljo so nadzorniki MVP-ja izvedli popravek tirnice. Za 58,5 sekunde so prižgali motorje na modulu Zvezda in s tem postajo pospešili za 0,97 metra na sekundo. MVP zdaj kroži med višinama, 417,69 kilometra in 436,62 kilometra.

Je torej razmeroma blizu nas in vidna s prostim očesom. Kdaj in kako, lahko preverite tukaj.

Video 1: Dvig rakete

Video 2: Posnetek izstrelitve

Video 3: Posnetek priklopa


5. Revolucionarna garda izstrelila prvi vojaški satelit v orbito

Februarja se je Iranu ponesrečila izstrelitev civilnega satelita, zdaj pa jim je uspelo v vesolje ponesti prvi vojaški satelit. Posnetek je iz 9. februarja, ko so poskušali z
Februarja se je Iranu ponesrečila izstrelitev civilnega satelita, zdaj pa jim je uspelo v vesolje ponesti prvi vojaški satelit. Posnetek je iz 9. februarja, ko so poskušali z "Zafarjem". Foto: AP

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je uspešno izstrelila prvi vojaški satelit. Izstrelitev so v Teheranu označili za velik uspeh, ki bo pripomogel k novemu razvoju na področju vesolja, piše MMC.

Iran potrdil eksplozijo v vesoljskem centru Semnan

Satelit so izstrelili iz puščave Markazi, Zemljo bo obkrožal na 425 kilometrih višine. V orbito pa ga je ponesla dvostopenjska raketa Nour.

Izstrelitev je uspela po več kot dveh mesecih od neuspele izstrelitve drugega satelita, ki pa po navedbah Irana ni bil vojaški. 9. februarja so Iranci poskušali izstreliti raketo Zafar (zmaga) v čast 41. obletnice začetka islamske revolucije, ki je na oblast pripeljala zdajšnji teokratski sistem mul.


6. Kitajska odprava na Mars se imenuje Vprašanja nebu-1

Tako si kitajski umetnik predstavlja Tianven-1 na poti proti tlem Marsa. Foto: Reuters
Tako si kitajski umetnik predstavlja Tianven-1 na poti proti tlem Marsa. Foto: Reuters
Uradni logotip. Foto: CNSA
Uradni logotip. Foto: CNSA

Kitajska trodelna marsovska odprava je dobila uradno ime: Tianven-1 oziroma Vprašanja nebu-1, so sporočili iz Kitajske narodne administracije za vesolje (CNSA).

Ime so izbrali po naslovu pesmi kitajskega pesnika in politika Ču Juana, ki je živel pred več kot dvema tisočletjema (v kitajskem obdobju notranjih vojn, ki je trajalo med 475-221 pred Kristusom).

"Ime predstavlja kitajske ljudi, ki nenehno iščejo resnico, kulturno izročilo naroda pri razumevanju narave in vesolja, pa tudi nenehno znanstveno in tehnološko raziskovanje," piše v sporočilu za javnost.

Logotip misije je v obliki črke C, kar predstavlja Kitajsko.

Pristajalni modul in rover. Na nebu bo za komunikacije skrbel satelit. Foto: CNSA
Pristajalni modul in rover. Na nebu bo za komunikacije skrbel satelit. Foto: CNSA

V misiji so marsovski orbiter, nepremični pristajalnik modul in rover. Zadnja dva sta po zasnovi precej podobna pristajalnikom in roverjem Čang'e, ki jih je Kitajska uspešno preizkusila na Mesecu.

200-kilogramski rover ima šest koles, štiri panele sončnih celic in 13 instrumentov. Deloval bo predvidoma tri mesece.

Izstrelitev je predvidena to poletje na raketi Dolgi pohod 5, pristanek junija 2021.

Kitajska se je s svojim ambicioznim programom uvrstila med ključne vesoljske sile.

KRATEK SKOK V ZGODOVINO: 50 let prvega kitajskega satelita

Ime odprave na rdeči planet so objavili na kitajski dan vesolja, ki zaznamuje obletnico izstrelitve prvega kitajskega satelita. Prav ta petek je namreč minilo okroglih 50 let od izstrelitve satelita Dongfanghong-1 (Vzhod je rdeč-1). Kitajska je 13 let po Sputniku postala peta država, ki je sama izstrelila svoj satelit v orbito Zemlje.

Z Dongfanghongom so preizkušali satelitsko tehnologijo, izvedli nekaj meritev vrhnjih delov atmosfere, predvsem pa vsem poslušanja željnim radijsko predvajali pesem Vzhod je rdeč (pripetek spodaj).

Video 1: Staro kitajsko poročilo o satelitu

Video 2: Izstrelitev

Avdio: Satelit je dobil ime po kitajski komunistični pesmi, hvalnici Maa Cetunga


7. Borisov je morda nastal pri rdeči pritlikavki

Borisov desno, levo oddaljena galaksija v ozadju. Foto: NASA, ESA, and D. Jewitt (UCLA)
Borisov desno, levo oddaljena galaksija v ozadju. Foto: NASA, ESA, and D. Jewitt (UCLA)

Lani je človeštvo uzrlo prvi medzvezdni komet, torej komet, ki je nastal pri neki drugi zvezdi, potoval po Galaksiji in se nazadnje znašel v Osončju (poglavje 3).

30. avgusta 2019 ga je zaznal ruski astronom, zato je dobil ime 2I/Borisov.

Takšen prišlek je za znanost skrinja zakladov.

Tuji sistemi so tako daleč, da jih komaj vidimo, do njih pa bi potovali najmanj desettisoče let. Kaj boljšega torej, kot da ti sistemi k nam pošljejo kemični vzorec?

Borisova so se hitro po prihodu lotili številni teleskopi, med njimi znani Hubble (poglavje 3).

Po prvih ugotovitvah se Borisov ne bistveno razlikuje od naših kometov (poglavje 4). Kometi ali repatice so "arheološki" ostanki prvinskega materiala, iz katerega je nastalo Osončje. Posledično lahko sklepamo, da je Borisov prvotni dom snovno razmeroma podoben našemu Sončevemu sestavu.

Raziskava je objavljena v Nature Astronomy.

Tako podoben spet ni

A zdaj, po bolj poglobljenih analizah, so našli eno pomembno razliko. Borisov je precej bogatejši z ogljikovim monoksidom kot naši kometi, piše v sporočilu za javnost. Kaj to pomeni? Prva razlaga gre takole: nastal je v sistemu, kjer je precej hladneje. To bi lahko bil sistem z zvezdo rdečo pritlikavko. (Sonce je rumena pritlikavka). Po drugi razlagi je Borisov košček eksoplaneta z višjim deležem ogljikovega monoksida.

Odkrili prvega medzvezdnega priseljenca v Osončju

Evropska vesoljska agencija Esa pripravlja lovca na takšne prišleke (poglavje 1). Gre za koncept sonde Comet Interceptor. Rosetti podobna naprava bo čakala na točki L2, in ko se bo kak Borisovov kolega odločil za obisk, se bo sprožila in pognala proti njemu.

Borisov ni prvi potrjeni prišlek. Leta 2017 je namreč v Osončje prišla 'Oumuauma, 40-kilometrska "vesoljska cigara". Ni povsem jasno, ali je 'Oumuauma medzvezdni asteroid ali medzvezdni komet, zato se za Borisova uporablja izraz "prvi potrjeni medzvezdni komet". Toliko o nomenklaturi.

Gruča prišlekov že dolgo tukaj?

Tako Borisov kot 'Oumuauma sta prišla le na obisk, orbita nakazuje, da bosta Osončje prej ali slej zapustila.

Prvi uradni priseljenec, torej vesoljsko telo, ki je prišlo za stalno, je asteroid 514107 Ka`epaoka`awela (več v povezavi desno).

Omenjeni asteroid spada med Kentavre, ledena nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca med orbitama Jupitra in Neptuna.

Številni Kentavri bi lahko bili prišleki, ki so se pri nas ustalili.

Sodeč po sveži raziskavi jih je vsaj 19 "tujcev". Osončje naj bi jih zelo zgodaj v razvoju "ukradlo" drugim sistemom. Izdajajo jih nenavadne in nestabilne orbite. Zgoraj omenjeni Ka`epaoka`awela denimo kroži v nasprotni smeri kot druga telesa Osončja.

Mednarodna raziskovalna skupina je njihove tirnice skupaj s preostalim Sončevim sestavom vnesla v računalnik in jih simulirala. Simulacijo je nato pognala v času proti nazaj in ugotovila, da je ta nenavadna gruča morala priti od drugod. Več v sporočilu za javnost britanskega Royal Astronomical Societyja, raziskava sama pa je objavljena v Monthly Notices of Royal Astronomical Societyju.


8. Zunajosončni planet izginil "pred očmi" teleskopa

Sistem Fomalhaut b. Levo dejanski posnetek, desno simulacijski model za majhen odsek sistema. Foto: NASA, ESA, and A. Gáspár and G. Rieke (University of Arizona)
Sistem Fomalhaut b. Levo dejanski posnetek, desno simulacijski model za majhen odsek sistema. Foto: NASA, ESA, and A. Gáspár and G. Rieke (University of Arizona)

Zunajosončni planet je kratko malo izginil, znanstveniki pa ugotavljajo, kako se je to lahko zgodilo.

Foto: Rojevajoči se planet prvič ujeli na fotografijo

Gre za eksoplanet(?) Fomalhaut b, ki kroži okoli zvezde Fomalhaut 15 svetlobnih let stran od nas. Prvič so ga fotografirali leta 2004, nato pa so redno opazovali njegovo potovanje okoli mlade zvezde in se leta 2008 odločili, da gre za protoeksoplanet, torej torej zunajosončni planet v nastajanju, saj je tudi celoten sistem zelo mlad.

Lisa je skozi leta postajala vse širša in temnejša, po letu 2014 pa je Hubble ni mogel več razbrati.

Ekipa za Hubblom je predlagala razlago, da opažena svetla lista ni bil eksoplanet, temveč oblak drobirja, ostanek trčenja dveh tamkajšnjih teles. Če to drži, je Hubble prvič v zgodovini fotografiral uničenje dveh planetezimalov v realnem času.

Fomalhaut je ena prvič tarč za prihajajoči vesoljski teleskop James Webb.

Video: Ponazoritev sistema


9. SKOK V ZGODOVINO: 30 let Hubbla, očesa Zemlje

Veliki teleskop ni podiral samo znanstvenih meja, ima tudi velik kulturni vpliv. Foto: Nasa/Esa
Veliki teleskop ni podiral samo znanstvenih meja, ima tudi velik kulturni vpliv. Foto: Nasa/Esa

Vesoljski teleskop Hubble je v vesolje odletel 24. aprila 1990 v vesoljskem čolničku Discovery. To pomeni, da ima slovita naprava za seboj okroglih 30 let delovanja.

Kljub nekaj težjim zapletom, ki so ogrozili delovanje celotnega projekta, kot avtobus velika naprava še vedno kroži po nižji Zemljini orbiti. Pri 569 kilometrih višine je atmosfera ne ovira, zato redno pogleduje celo v čas pred 13 milijardami in več.

Ker se bistvene stvari niso spremenile, objavljamo članek (velika povezava spodaj), ki je zaznamoval 25. obletnico. V njem je tudi galerija izbranih fotografij skozi leta.

Hubble bi lahko deloval še vsaj deset let, če mu ne odpovedo ključni instrumenti. Ogroža ga predvsem padanje tirnice. Prej ali slej se bo upočasnil in strmoglavil proti tlom, pri tem pa morebiti ogrozil življenja ljudi.

Treba bo do njega z vesoljskim plovilom in ga nadzorovano deorbitirati ali pa – obnoviti ...

Foto: 25 let Hubbla, očesa Zemlje

Ob 30. obletnici je Hubblova ekipa izdala spodnjo fotografijo zvezdne porodnišnice NGC 2020. Polna ločljivost je na voljo tukaj, pozor na velikost 520 MB.

NGC 2020. Foto: NASA, ESA, and STScI
NGC 2020. Foto: NASA, ESA, and STScI

Video 1: "Sprehod" čez NGC 2020

Video 2: Daljša oddalja o 30. obletnici