Protestniki so pred vhodom v veleposlaništvo s kredo napisali ime ubitega Georgea Floyda. Foto: BoBo
Protestniki so pred vhodom v veleposlaništvo s kredo napisali ime ubitega Georgea Floyda. Foto: BoBo

Na protestu, ki se je pred vhodom v veleposlaništvo začel ob 17. uri, se je zbralo do 40 protestnic in protestnikov, v veliki večini mladostnikov. Med pol ure dolgim protestom so večkrat vzklikali imena temnopoltih Američanov, ki so jih samo pred kratkim ubili ameriški policisti oziroma nekdanji policisti, in sicer Georgea Floyda, Breonne Taylor in Ahmauda Arberyja.

Spomnimo, 46-letnega Floyda je v Minneapolisu belski policist Derek Chauvin v spremstvu treh kolegov 25. maja med aretacijo ubil tako, da ga je s kolenom na vratu dušil skoraj devet minut. 26-letno Breonno Taylor, ki bi postala medicinska sestra, so pred približno dvema mesecema na njenem domu v Louisvillu v raciji "po pomoti" ustrelili in ubili policisti, ki so v stanovanje vdrli brez opozorila. 25-letnega Ahmauda Arberyja pa sta konec februarja letos blizu Brunswicka v Georgii med rekreativnim tekom ubila nekdanji belski policist in njegov sin.

Z megafonom je zbrane energično nagovorila Aja Vrenjak, ki je v uvodu dejala, da so jo v zadnjih dneh večkrat vprašali, zakaj bi v Sloveniji izvedli takšen protest, glede česar je ogorčeno pojasnila: "Naš premier si je pred kratkim drznil na Twitterju objavit #alllivesmatter. Meni se to zdi velika žalitev za tisoče in tisoče mladih, ki jih v ZDA streljajo z gumijastimi naboji in solzivcem in tvegajo svoja življenja z mirnim protestom."

All lives matter oziroma Vsa življenja štejejo v ZDA namreč velja za slogan, ki zanika ali vsaj relativizira zatiranje temnopoltih Američanov, na katerega sami opozarjajo s sloganom #blacklivesmatter oziroma Življenja temnopoltih štejejo.

Ena od protestnic, Katja Zakrajšek, je opozorila, da rasizem ni stvar "osebnih predsodkov, ampak sistemskih razmerij moči v družbah in njihovih posledic, ki se kažejo v političnih ravnanjih, družbenih praksah in miselnih navadah". Po njenih besedah to ni samo težava ZDA, "kot si v Evropi radi čestitamo, ampak se sodobne izpeljanke in različice rasizma pojavljajo in so močno prisotne tudi v evropskih družbah".

"Gospodarske in v veliki meri tudi miselne temelje" sodobne Evrope so vzpostavili procesi, kot so "kolonialna ekspanzija, čezatlantska trgovina s sužnji, plantažno gospodarstvo v evropskih izpostavah v Amerikah", je dejala. S posledicami tega "vsakodnevno živijo številni naši soprebivalci in soprebivalke", to pa je "problem vseh nas". "Šele ko drugemu priznaš enako vrednost njegovega človeškega življenja, šele ko drugemu priznaš enako pravico do enakega dostojanstva in temeljnih pravic, šele takrat lahko te temeljne pravice v polni meri, brez paradoksa in zares terjaš tudi zase. Vsi si zaslužimo živeti v družbi, ki bo temeljila na takšnem medsebojnem priznavanju," je dejala.

Podobna vprašanja tudi v Sloveniji

Protestnica Nika Mahnič pa je dejala, da je "zelo vesela, da se končno začenja preizpraševati temelje ameriške tvorbe in da se privilegij, ki ga ima Amerika v svetu, končno poimenuje s pravimi besedami, da je nekaj, kar je zraslo na suženjstvu in da na njem še vedno raste, da se je suženjstvo spremenilo v zaporniški sistem in da je strukturno nasilje tisto, ki deprivilegira določen del prebivalstva". Navdušena je, da se je o "vprašanju kolonializma in bele prevlade začelo tako glasno in tako široko razpravljati".

Nika Mahnič je izpostavila problematiko privilegiranosti v Sloveniji, poudarila pa je odnos med Slovenci in "čefurji", heteroseksualci in homoseksualci. Kot je dodala, ima vsaka država svoje privilegirane in deprivilegirane skupnosti, Slovenijo pa je označila za "zelo negostoljubno za vse, ki niso čistokrvni Slovenci" in eno "bolj nacionalističnih držav". Kot je poudarila, so se pred ameriškim veleposlaništvom zbrali, da bi opozorili na "grozodejstva Amerike", a je dodala, da gre hkrati za "širše vprašanje, ki bi ga v primeru Slovenije mogoče celo povezali z vprašanjem izbrisanih".

Poziv, naj se odzove slovenska vlada

Udeleženci shoda so za nekaj minut solidarnostno pokleknili, kot to v protest proti rasizmu in nasilju države v ZDA pogosto počnejo temnopolti Američani. Protestniki so slovensko vlado pozvali, naj se odzove na nasilje v ZDA, ker bi bila to "edina prava, odgovorna odločitev", pri čemer je Aja Vrenjak dejala, da se ji zdi ta poziv "metanje besed v prazno".

Za RTV Slovenija je po protestu dejala, da poziva ljudi, naj "se izobrazijo in izkoristijo svoj privilegij in da skupaj, ne glede na to, koliko kilometrov daleč smo od Amerike, vzpostavimo neki boljši svet".

Ker je ob koncu protesta zbrane povabila na večerni protivladni protest na Prešernovem trgu, "da tudi pred svojim pragom počistimo", kar so ljudje pospremili z aplavzom, smo Ajo Vrenjak vprašali, kakšne vzporednice vidi med dogajanjem v ZDA in Sloveniji. Razmer v obeh državah "definitivno ne bi enačila", je dejala, zdi pa se ji "nedopustno, da se naš premier obnaša tako, kot se obnaša, in daje tako sporočilo, kot ga daje," pri čemer je izpostavila prej omenjeni slogan Vsa življenja štejejo, kar sama vidi kot "ignoranco do globalnega problema".

Protest pred ameriškim veleposlaništvom