Za nekatere spravno dejanje predsednikov držav Boruta Pahorja in Sergia Mattarella med Slovenci v Italiji vzbuja mešane občutke.

Štirje ustreljeni bazoviški junaki veljajo za simbol protifašističnega upora, za prve žrtve fašizma v Evropi. Posebno fašistično sodišče v Trstu jih je na smrt obsodilo pred natanko 90. leti.

"Če tega ne priznaš – kot je to naredil nemški predsednik Willy Brandt za nacistične zločine – prideš do tega, da vedno rabiš vzporednico," poudarja tržaški zgodovinar Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov. Dodaja, da brez opravičil ne moremo govoriti o spravi.

Bazoviška fojba simbolizira nasilje nad italijanskim narodom, natančnih podatkov o žrtvah v njej pa ni. "Potrebno bi jih bilo odpreti, da bi ugotovili. Z novimi tehnologijami bi se to dalo, a večinska italijanska stran pravi, da bi bila to skrunitev," pove Pahor.

Ima pa poklon predsednikov držav velik simbolni pomen za bazoviške junake, ki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste. Morda bo s tem storjen tudi korak bliže cilju, da spomenik bazoviškim junakom postane državnega pomena in da se slovesnosti udeležijo tudi predstavniki občine, dežele in države, kot je to običajno na bazoviški fojbi.

Napovedan poklon predsednikov je za marsikaterega Slovenca v Italiji boleč, pa ne le zaradi sporne sprave, temveč zaradi načina obveščanja, opozarja Sandor Tence, dolgoletni novinar Primorskega dnevnika. Pojasnjuje, da je v zamejsko javnost vest o obisku fojb prišla iz optantskih združenj. "To je med našimi ljudmi povzročilo kar nekaj začudenja in nelagodja."

Krovni organizaciji podpirata prizadevanja za slovensko-italijansko spravo. Na Slovenski kulturno-gospodarski zvezi pa izražajo bojazen, da bo politični dogodek zasenčil stoletnico fašističnega požiga Narodnega doma in njegovo simbolno vrnitev v slovenske roke.