V stranki LMŠ so prepričani, da smo lahko zaradi rebalansa proračuna, ki ga je konec tedna sprejela vlada, "vsi skupaj upravičeno zaskrbljeni". Kot je v izjavi v prostorih DZ-ja dejala poslanka LMŠ-ja Jerca Korče, ni skrb vzbujajoča le višina primanjkljaja, ampak tudi načrtovana delitev denarja.

Sorodna novica Rebalans proračuna za kulturo po mnenju Glose "nedomoljubna nesramnost"

"V LMŠ-ju smo, verjamem, da upravičeno zaskrbljeni ob videnih številkah primanjkljaja, ki ga izkazuje rebalans," je poudarila Korčetova. Številke so visoke, je poudarila. "Še bolj skrb vzbujaoče pa je, da lahko delno upravičeno dvomimo o realnosti teh številk in o tem, kakšen bo končen rezultat in kako bodo obremenjene prihodnje generacije," je nadaljevala. Ni pa vprašanje le, kakšen bo primanjkljaj, ampak zlasti, kako je denar porabljen, je nadaljevala. "Ali je torej prišel do ljudi, do gospodarstva, ali pa je, kot se izkazuje skozi določene koruptivne prakse, poniknil neznano kam," je navedla poslanka.

V LMŠ-ju se po njenih besedah sprašujejo tudi, "kam gremo kot družba, če je osnovna strategija vlade, da se poreže znanosti in razvoju kot enemu od temeljev tega, da lahko polnimo proračun tudi v prihodnje, kam gremo, če je strategija, da se reže kulturi, ki je temelj vsakega naroda, in tako naprej". Na drugi strani je po njenem mnenju neodgovorno, da obrambni minister Matej Tonin hkrati prinaša v DZ zakon o vojaških naložbah v vrednosti 780 milijonov evrov v obdobju 2021–2026, izpostavila je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

SD: Izrazito neambiciozno in nerazvojno

Rebalans proračuna, ki ga je konec tedna sprejela vlada, je "izrazito neambiciozen, neizdelan in ni razvojno naravnan", je danes ocenila predsedujoča opozicijski stranki SD Tanja Fajon. Premier Janez Janša po njenih besedah z deljenjem "bonbončkov" kupuje volivce, namesto da bi razmišljal dolgoročno, je dejala v izjavi za medije.

Rebalans predstavlja odmik od razvojne politike, je na sedežu SD-ja v Ljubljani poudarila Fajonova. Čeprav je vlada sprejela proračunski dokument, ta po njenem ne nakazuje strateške usmeritve razvojne politike in ne izkorišča časa krize za osredotočenje na razvojni načrt države. "Ta dokument ne odgovarja na izzive ljudi," je dejala Fajonova. Dodala je, rebalans dodatnih 35 milijonov evrov jemlje področju znanosti in raziskav, 7,5 milijona pa kulturi, ki jo je epidemija covida-19 že tako močno prizadela. Več je vlaganj v ceste kot v železnice in kljub 90.000 brezposelnim vlada zmanjšuje sredstva za zaposlovanje in veščine. Izraziti so tudi rezi v druga vitalna področja, kot sta okolje in energetika, je dodala.

"Ta dokument ni pametna politika," je prepričana. Spomnila je, da so v SD-ju pripravili svoj alternativni nabor ukrepov, ki so ga že junija predstavili javnosti in ga dopolnjujejo, a vlada pri oblikovanju ukrepov ne posluša strokovnjakov, sindikatov ali drugih delov družbe.

Sorodna novica Tehnična recesija: BDP s 13-odstotnim padcem. Umar: V okviru pričakovanj.

V SD-ju so vlado pozvali tudi, naj čim prej javno razgrne nastajajoči nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Ta načrt "boleha za istim vsebinskim problemom kot rebalans proračuna – je izrazito kratkoročno naravnan, čeprav bi že po imenu, zlasti pa po namenu, moralo biti ravno obratno", je poudaril podpredsednik SD-ja Jernej Pikalo. "Kaže, da bomo krizo reševali s kratkoročnim vlaganjem v gospodarsko rast in v male socialne bonbončke, ki pa ne bodo dali prepotrebnega preboja oz. vsega, kar potrebujemo, da bomo v naslednjih letih živeli bolje," je dejal.

SAB: Vlada je na nekatere pozabila

Rekorden javnofinančni primanjkljaj in zadolževanje države sama po sebi nista slaba, če bi porabljena sredstva v času najstrožjih omejitev zaradi epidemije covida-19 dosegla pravi cilj, tj. čim bolj ublažiti posledice krize za ljudi in gospodarstvo, so predlog rebalansa proračuna komentirali v SAB-u. Vladi očitajo, da je na nekatere pozabila.

Sorodna novica Po rebalansu proračuna več za zdravstvo, manj pa za kulturo in nevladnike

"Žal prvi podatki kažejo, da je nekaj gospodarskih panog na robu preživetja, denimo panoga organizacije dogodkov, panoga turističnih prevozov, kultura in druge," so navedli v SAB-u. So pa pohvalili izdajo turističnih bonov, ki bodo turizem "očitno izvlekli iz skupine panog, ki se borijo za preživetje".

Sicer pa so opozorili, da če se bodo stečaji podjetij nadaljevali in bo brezposelnost v prihodnjih mesecih porasla, finančna intervencija vlade ne bo dosegla svojega cilja. "Nenazadnje zaposleni v zdravstvu niso dobili plačila za storitve, opravljene za zdravljenje koronavirusne bolezni 19, pa tudi preostale storitve in obravnave v zdravstvu kažejo na popolno katastrofo," so opozorili.

Dodali so, da kljub visokim proračunskim odhodkom niso optimistični, saj rebalans proračuna za letošnje leto bolj kaže na to, da vlada "želi le ugajati ljudem, posledice takšnega ravnanja pa bo odplačevanje dolga desetletja". "Ocenjujemo, da rebalans ni ambiciozen, še najmanj pa razvojno naravnan," so zapisali.

Levica: Gre za stradanje znanosti in kulture

V Levici so kritični do rebalansa, ki ga je konec tedna sprejela vlada. "Ponovno se strada znanost in kulturo, javnemu zdravstvu, ki nas je pripeljalo skozi epidemijo in nas rešuje še vedno, pa se namenja premalo denarja," je v izjavi za medije poudaril poslanec Levice Miha Kordiš. V stranki vlado pozivajo, naj se odreče nakupu orožja.

Rebalans javnemu zdravstvu namenja 140 milijonov evrov namesto 200 oz. 250 milijonov, kolikor bi potrebovalo v tem hipu, je v prvem odzivu Levice na rebalans v prostorih DZ-ja dejal Kordiš. Hkrati je vlada, kot je poudaril, še naprej odločena, da bo na vsak način kupovala orožje.

"S tem se izrisuje, kakšne politike lahko pričakujemo v prihodnjih letih in prihodnjih proračunih: zategovanje pasu socialni državi, ekonomsko in socialno zgrešene politike na eni strani, na drugi pa nakupi nepotrebnega orožja. Vsega tega se je Janez Janša naučil v preteklih letih, na veliko škodo slovenskih državljank in državljanov, in očitno namerava to vajo ponavljati zdaj in v prihodnje," je bil kritičen.

Sorodna novica Sloveniji v Bruslju svetujejo razbremenitev obdavčitve dela

V Levici menijo, da bi se morala vlada v aktualnih razmerah najprej odreči nakupu vojaške tehnike. "Sprejema se specialni zakon, ki bo za orožje namenil 780 milijonov evrov, kar je astronomska številka, zlasti če upoštevamo, da se kupuje po diktatu in za obrambo zveze Nato, z obrambnimi sposobnostmi Slovenije pa nima ničesar," je poudaril Kordiš. "Ta denar bi bilo nujno preusmeriti v druge vitalne družbene podsisteme, ki nas dejansko varujejo in branijo, v prvi vrsti v javno zdravstvo," je dejal.

4,2 milijardna proračunska luknja

Vlada je v nedeljo potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Prihodki bodo po načrtih dosegli 9,2 milijarde evrov, odhodki pa 13,4 milijarde evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj za letos tako znaša 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).