Kot je navedeno v poročilu, v Bruslju izpostavljajo splošno ugotovitev, da imajo številne članice visoke standarde pravne države, vendar so v EU-ju tudi pomembni izzivi za vladavino prava.
Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je poudarila, da poskušajo s tem poročilom odpreti novo poglavje v prizadevanjih za zavarovanje vladavine prava, da verjamejo, da ni nikoli pozno za dialog, in da bo to novo orodje dopolnilo vsa preostala.
Ne Jourova ne komisar za pravosodje Didier Reynders nista ob predstavitvi poročila izpostavila nobene članice. Niti v sporočilu za javnost ni izpostavljena nobena članica. Oba sta večkrat poudarila, da so vse države obravnavali enako. Jourova je tudi poudarila, da so s pripravo poročila upoštevali pozive Varšave in Budimpešte, da naj pregledajo tudi druge članice.
Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič, so po pričakovanjih razlog za zaskrbljenost razmere na Poljskem in Madžarskem, pomanjkljivosti so zaznali še v več drugih državah, tudi Sloveniji.
Obravnavani štirje stebri
Poročilo obravnava štiri glavne stebre: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter sisteme zavor in ravnovesij. Vsa ta področja je treba pregledovati, saj se razna vprašanja s teh področij pogosto zlijejo v "nepiten koktajl", tudi če se posamezne sestavine zdijo povsem v redu, je opozorila Jourova.
Pri pregledu pravosodnih sistemov komisija ugotavlja, da neodvisnost sodstva v nekaterih članicah še vedno vzbuja pomisleke, in spomni, da so bili za nekatere države celo uvedeni postopki za ugotavljanje kršitev ali postopki po 7. členu. Imen držav ne navede.
V povezavi z nacionalnimi protikorupcijskimi okviri komisija navaja, da je uspešnost kazenskih preiskav, pregona in sojenja v primerih korupcije, vključno s korupcijo na visoki ravni, v več članicah še vedno izziv.
Glede pluralizma in svobode medijev poudarja, da so bili pri ocenah nekaterih držav zaznani resni pomisleki glede političnega pritiska na medije in da se novinarji v številnih članicah spoprijemajo z grožnjami ter napadi.
Komisija je objavila poglavje za vsako članico in krovno sporočilo, v katerem pa so v določenih kontekstih v pozitivnem ali negativnem smislu izpostavljene posamezne članice.
Madžarska: Poročilo je absurdno in neutemeljeno
Budimpešta se je kritično odzvala na danes predstavljeno poročilo o vladavini prava v članicah EU-ja, ki med drugim izraža zaskrbljenost glede neodvisnosti sodstva na Madžarskem. Poročilu očita, da je absurdno in neutemeljeno ter po njeni oceni ne more služiti kot osnova za nadaljnjo razpravo o vladavini prava v Uniji. "Koncept in metodologija poročila Evropske komisije o vladavini prava sta pomanjkljiva, njegovi viri so neuravnoteženi, njegova vsebina pa neutemeljena," je v odzivu zapisala madžarska pravosodna ministrica Judit Varga.
Twitter začasno zaprl uradni račun madžarske vlade
Račun madžarske vlade, ki je dostopen prek @abouthungary, so medtem spet vzpostavili. Kot so tvitnili, pri Twitterju niso pojasnili, zakaj račun ni več zaprt.
"Nesprejemljivo je, da so poročilo pisale organizacije, ki predstavljajo del centralno financirane mednarodne mreže, vpletene v usklajeno politično kampanjo proti Madžarski," je poudarila Varga in dodala, da poglavje poročila o Madžarski omenja 12 "organizacij civilne družbe", od teh pa naj bi jih v zadnjih letih 11 prejelo finančno podporo fundacije Open Society Georgea Sorosa.
Poročilo je odziv Evropske komisije na zastoj v procesu po 7. členu Pogodbe EU-ja, ki ga je EU sprožil zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem, in v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. Omenjeni člen vsebuje ocene vrednot EU-ja, kot so svoboda (tudi medijev), enakost, demokracija, vladavina prava. Če se ugotovi, da je 7. člen kršen, sta lahko sprožena dva postopka zoper kršiteljico: preventivni ukrepi ali sankcije, v skrajnem primeru odvzem glasovalne pravice.
Poročilo dvignilo veliko prahu tudi v Sloveniji
Slovenija je dejavno sodelovala pri pripravi poglavja v poročilu, ki se nanaša nanjo, pojasnjujejo slovenski viri za STA. Dodajajo, da je za Slovenijo bistveno zagotoviti enako obravnavo vseh ter ustrezno upoštevati konkretne razmere v vsaki državi in instituciji EU-ja, ki za dosego enakih ciljev krepitve vladavine prava lahko zahtevajo popolnoma drugačne ukrepe.
"Evropska komisija je osnutek poročila o stanju vladavine prava v Sloveniji v Ljubljano poslala konec avgusta. Slovenska vlada je stališče do osnutka po besedah zunanjega ministra Logarja sprejela na dopisni seji brez razprave. Njegova vsebina, je pojasnil minister, je interne narave, zato je ni želel razkriti. V nedavnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju pa je dejal, da je poročilo dobrodošlo, saj bo po njegovih besedah umaknilo demagoško in politično razpravo o tem vprašanju tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije," je še poročala Mojca Širok.
Janša: Vladavina prava je temelj EU-ja
Spletni portal Euroactiv pa navaja izjavo slovenskega premierja Janeza Janše, da je "vladavina prava temelj EU-ja in nobena država ne more postati članica, če je ne spoštuje". "Ne poznam nobene članice, ki bi se temu načelu odrekla. V svetu to ne bo šlo skozi," je dejal Janša.
"Vladavina prava je končana, če je takšna politična odločitev. Evropski parlament je politično telo, ki ga sestavljajo politične skupine. Če države članice na takšen način sprejemajo odločitve glede vladavine prava, bi to vodilo k razpadu EU-ja," je dodal po poročanju Euroactiva, ki je novico naslovil kot Slovenski premier podprl Orbanovo vladavino prava.
Oktobra splošna razprava, potem po državah
Članice bodo poročilo obravnavale v okviru zasedanj ministrov EU-ja za evropske zadeve. Nemško predsedstvo načrtuje najprej oktobra splošno razpravo, nato pa novembra podrobnejšo razpravo o prvih petih članicah po protokolarnem vrstnem redu.
Prve naj bi bile tako na vrsti Belgija, Bolgarija, Češka, Danska in Nemčija, a ker nemško predsedstvo ne more obravnavati Nemčije, bo namesto nje vključena naslednja po vrsti, Estonija.
Reynders je danes izrazil pričakovanje, da bosta naslednji predsedstvi, portugalsko in slovensko, razpravo nadaljevali po tem modelu. Če bi ta model obveljal, bi v času portugalskega predsedstva prišle na vrsto Nemčija, Irska, Grčija, Španija in Francija, v času slovenskega pa Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija in Litva.
Zelena luč za predlog Berlina za povezavo spoštovanja vladavine prava s sredstvi iz evropskega proračuna
Članice EU-ja so danes podprle kompromisni predlog nemškega predsedstva za povezavo spoštovanja vladavine prava s sredstvi iz evropskega proračuna. To omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Po neuradnih informacijah so proti nemškemu predlogu glasovale Madžarska, Poljska, Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Belgija, Avstrija in Luksemburg pa sta se vzdržala. Slovenija je med podpornicami. Nemško predsedstvo je v kompromisnem predlogu razvodenilo predlog komisije iz maja 2018, kar pa ni presenečenje, saj so ga razvodenili že julijski sklepi vrha, ki jih je nemško predsedstvo moralo upoštevati.
Slovenski viri so v torek pojasnili, da Slovenija ocenjuje, da je predlog nemškega predsedstva solidna osnova, ki lahko utre pot do uravnoteženega kompromisa. Sicer pa ves čas poudarja, da je tako v nacionalnem kot evropskem strateškem interesu, da se večletni proračun in instrument za okrevanje začneta izvajati čim prej v letu 2021. Zato je tudi dogovor o tej uredbi in preostalih zakonodajnih elementih, ki so pogoj za začetek njunega izvajanja, potreben čim prej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje