Z Lavrinovo diplomo društvo nagrajenki izreka priznanje za prevajalski opus ter posredniško vlogo med slovensko in katalonsko ter špansko kulturo.

Simona Škrabec od leta 1992 živi v Barceloni, kjer je doktorirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Piše eseje in znanstvene članke v akademskih revijah in je redna književna kritičarka v barcelonskih časopisih in revijah. Foto: Založba Beletrina
Simona Škrabec od leta 1992 živi v Barceloni, kjer je doktorirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Piše eseje in znanstvene članke v akademskih revijah in je redna književna kritičarka v barcelonskih časopisih in revijah. Foto: Založba Beletrina
Naslovnica Nekropole Borisa Pahorja, ki je v prevodu Simone Škrabec izšla pri katalonski založbi Pagès Editors. Foto: Pagès Editors
Naslovnica Nekropole Borisa Pahorja, ki je v prevodu Simone Škrabec izšla pri katalonski založbi Pagès Editors. Foto: Pagès Editors

V neposrednem stiku z jezikom
Nemcistka in komparativistka Simona Škrabec od leta 1992 živi in ustvarja v Barceloni. Njena bibliografija zajema več kot 350 bibliografskih enot, ki segajo od znanstvenih monografij, znanstvenih in strokovnih člankov, spremnih besedil do intervjujev in publicističnih besedil ter nedavno tudi zelo odmevnih mikrozgodb Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami, ki so pred kratkim izšli v slovenskem prevodu.

Med njenim ustvarjanjem posebno mesto zavzema prevod: iz katalonščine je prevedla najpomembnejše sodobne pripovednike, impresiven pa je tudi seznam slovenskih avtoric in avtorjev, ki so v njenih prevodih dostopni katalonskim, pa tudi španskim bralcem, piše v utemeljitvi.

Špancem približati naše posebnosti
Simona Škrabec je vselej posegala po izjemno zahtevnih besedilih, njeni prevodi pa so dovršeni in kažejo izostren prevajalski posluh za različne registre ter ritmične in slogovne razsežnosti jezika. Ker gre za prevode in njihove objave v kulturi, ki slabše pozna slovenski kulturni prostor in njegove avtorice in avtorje, je še posebej pomembno, da svoje prevode sistematično kontekstualizira, pojasnjuje in opisuje okvir, v katerem so nastali.

Prevod naredi ogromno za recepcijo pisateljev v tujini
Kot še piše v utemeljitvi, Simona Škrabec že skoraj 30 let gradi mostove med Slovenijo in Katalonijo, Španijo in Srednjo Evropo, Balkanom in Iberskim polotokom. Ravno zaradi njenih prevodov je bil v Kataloniji Boris Pahor označen za velikana evropske književnosti, Drago Jančar za zanimivega avtorja z drugačnim pogledom, Goran Vojnović pa za spretnega pripovednika z briljantnim besedilom. V tem času je postala referenčno ime za vsakogar, ki se zanima za slovensko in druge književnosti Balkanskega polotoka, pa tudi za medkulturne stike, recepcijo, primerjalne ter prevodne študije.

Njeno delo kot celota, še posebej pa prevajanje, je za slovensko kulturo izrednega pomena, ker na tem področju vseskozi orje ledino, s svojim angažmajem, znanjem in jezikovnim mojstrstvom pa slovensko književnost vztrajno umešča med katalonske in špansko govoreče balce.

Lavrinova diploma je bila ustanovljena leta 2003. Imenuje se po Janku Lavrinu, uglednem slovenskem prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju in zaslužnem profesorju Univerze v Nottinghamu.