Po Zakonu o visokem šolstvu naj bi zavodi razpis za vpis objavili najmanj pol leta pred začetkom študija, rokovniki prijavno-sprejemnega postopka pa kot rok za objavo razpisa predvidevajo 1. februar. Foto: BoBo
Po Zakonu o visokem šolstvu naj bi zavodi razpis za vpis objavili najmanj pol leta pred začetkom študija, rokovniki prijavno-sprejemnega postopka pa kot rok za objavo razpisa predvidevajo 1. februar. Foto: BoBo

Nato pa si lahko vzamejo tudi dovolj časa, da opravijo temeljit strateški razmislek o tem, katera vpisna študijska mesta potrebujemo, so še dodali. Ta razmislek je namreč potreben, so se strinjali navzoči.

Oglasili so se tudi v Visokošolskem sindikatu FDV-ja, kjer je, preden je odšla v politiko, kot redna profesorica poučevala zdajšnja ministrica za šolstvo Simona Kustec. Ministrici so napisali javno pismo.

Zapisali so, da gre pri nesoglasju k razpisu za vpis na fakultete za "manever, ki v resnici ni nič drugega kot novo izčrpavanje javnih zavodov na račun zasebnih", in da so pričakovali ministričin odziv. Očitajo ji izgubo avtoritete nad lastnim področjem in izgubo etične integritete.

"S tem, ko se podrejate argumentu avtoritete namesto avtoriteti argumenta, izgubljate tudi vso akademsko kredibilnost. Neresnice predsednika vlade (tokrat o previsokem številu študentk in študentov na družboslovnih smereh) ste dolžni demantirati, saj smo po deležu novovpisanih v družboslovne programe na nižjem mestu od Velike Britanije, Francije, Švedske in bliže Nemčiji. Te podatke glede na svojo funkcijo in akademsko ozadje zagotovo poznate, sicer pa so bili objavljeni tudi v medijih. Zakaj o njih molčite?

Zakaj kot družboslovka nemo opazujete in dopuščate blatenje vede in njenih strokovnjakov kot neperspektivnih in nezaposljivih? Če kaj, je ravno trenutna pandemija najbolje pokazala, da virus ni zgolj zdravstveni problem, temveč prebivalstvu povzroča pomembne dolgoročne ekonomske, socialne in psihične posledice. Poleg pandemije nas sodobnost sooča s perečimi posledicami podnebnih sprememb, globalizacije, migracij, pa tudi onemogočanja kritike oblasti, nujne predispozicije demokratičnih ureditev. Vsi omenjeni problemi so v osnovi družboslovne narave in kličejo po sistematičnem družboslovnem raziskovanju in izobraževanju. Ali res menite, da družboslovje in humanistika pri tem nista strateškega pomena in da bodo k njihovi odpravi najpomembneje prispevali menedžerji," so zapisali v sindikatu.

Dodajajo, da bo največjo škodo utrpel prav FDV, saj bo prisiljen v krčenje programov in zmanjševanje števila zaposlenih. "Kako hipokritično menite, da bi potemtakem delovala vaša vrnitev? Morda pa čas, ki ga namenjate molku, lahko izkoristite za premislek o tezi, da v družboslovju nimamo težav s prevelikim vpisom na programe, temveč z diplomanti, ki si bodisi prisvajajo pravico do odločanja v zadevah, glede katerih nimajo kompetenc, bodisi imajo kompetence, pa nimajo hrbtenice," so končali javno pismo ministrici za šolstvo v sindikatu.

Vlada v nasprotju z dozdajšnjo prakso ni podala soglasja k razpisu za vpis v visokošolske programe in s tem fakultete in dijake potisnila v negotovost. To temo je vlada obravnavala na redni seji, premier Janez Janša pa je za popoldne sklical tudi posvet.

Razpis so usklajevali dva meseca

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je na posvetu spomnil, da bodo imeli visokošolski zavodi kmalu informativne dneve, na katerih morajo študentom predstaviti tudi število vpisnih mest v posameznih programih, zato je nujno, da vlada soglasje k vpisnim mestom poda pravočasno. Če tega ne bo naredila, bo pritisk, ki ga v tem času epidemije že tako ali tako doživljajo dijaki, še večji, je dejal. Nekateri udeleženci pogovora so sicer nasprotno menili, da večjih težav zaradi tega na informativnih dnevih ne bo.

Kačič je opozoril, da je bil predlog soglasja k vpisnim mestom že usklajen z vlado. Dva meseca so ga namreč usklajevali s pristojnimi ministrstvi, podatki o razpisnih mestih pa so tudi del pogodbe o financiranju, ki jih imajo univerze z državo, je dejal.

Tudi Klavdija Kutnar z Univerze na Primorskem je spomnila, da so na univerzi trenutno v obdobju obravnave nove štiriletne pogodbe o financiranju, pri čemer so ena od prilog tudi pogajanja o številu razpisnih mest. "V letu 2021 se lahko tako skupaj izpogajamo o drugačnem številu razpisnih mest," je dejala.

Tudi rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je prepričan, da se s podajo soglasja mudi. "Nismo pet minut pred 12. uro, ampak pet minut čez," je dejal.

Janša: Gradivo dobili pozno, krivca razrešili

Janša je povedal, da je vlada predlog soglasja v obravnavo dobila pozno, oseba, ki je za to kriva, pa je bila danes razrešena, je dejal. Zagotovil je, da je vlada predlog do zdaj obravnavala po najhitrejši mogoči poslovniški formalni poti. "Lahko bi ga dali na sejo mimo procedure in tako kršili pravila, a vlada tega ne dela, ker ministri hočejo vedeti, o čem odločajo," je dejal.

Vlada je s funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport danes razrešila Jureta Gašpariča, na njegovo mesto pa imenovala Mitjo Slavinca.
Predstavniki visokošolskih zavodov in gospodarstva, ki so se udeležili srečanja s premierjem, se sicer strinjajo, da je strateški razmislek o razpisnih mestih potreben, pri njem pa so pripravljeni tudi dejavno sodelovati. Velik del tega razmisleka so sicer opravili že na današnjem srečanju.

Preveč pravnikov, diplomantov poslovnih ved, družbenih ved, novinarstva ...

V razpravi je premier opozoril, da so pri nekaterih poklicih na trgu dela presežki, pri čemer izstopajo diplomanti poslovnih in upravnih ved ter prava, minister za delo Janez Cigler Kralj pa je dodatno izpostavil še diplomante družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti.

Povpraševanje po diplomantih s področja zdravstva in socialnih ved

Na drugi strani je po besedah ministra med delodajalci največ povpraševanja po diplomantih s področja zdravstva in socialnih ved, kar naj bi bila predvsem posledica prenizkega števila vpisnih mest. Janša je namreč opozoril, da denimo pri medicini prijave za študij za dvakrat presegajo število razpisanih vpisnih mest.

Prav na področju zdravstva in socialnega varstva bodo po besedah ministra za delo tudi v prihodnje največje potrebe po kadrih, poleg tega pa je omenil še področje informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Janša: Na medicino bomo vpisali dodatne študente

Država sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je povedala, da naj bi po predlogu razpisa za vpis obe medicinski fakulteti vpisali 261 študentov medicine, kar pa še zdaleč ne zadostuje. Zato se je treba pogovarjati, kako bi ta vpis povečali.

Vpis na medicinskih fakultetah je mogoče dvigniti le, če se zgradi nova fakulteta, a nato je treba dobiti še profesorje, saj se ti zaradi plač raje odločajo za delo na klinikah, je dejal rektor ljubljanske univerze Papič.

Janša mu je odgovoril, da ga nihče ne bo prepričal, da Medicinska fakulteta v Ljubljani, ki je pred leti že vpisala 50 študentov več, ne bi mogla razpisati še dodatnih 50 vpisnih mest, posebej ob tem, da veliko ljudi nima osebnega družinskega zdravnika. Vlada tega ne bo tolerirala, "zato se bomo usedli, zagotovili dodatna sredstva in vpisali dodatne študente", je dejal.

Papič mu je odgovoril, da že obstaja delovna skupina, v kateri sodelujeta tudi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za izobraževanje. Predlaga, da se skupina sestane v najkrajšem mogočem času, saj da je rešitev mogoče najti zelo hitro.

Premalo povezave z gospodarstvom

Od predstavnikov gospodarstva je gospodarski minister Zdravko Počivalšek ocenil, da je slovenski izobraževalni sistem dober, a da ima težave s hitrostjo prilagajanja. Njegovi glavni pomanjkljivosti sta tudi premajhna vpetost v mednarodne tokove in nizek delež študentov, ki del študija opravijo v tujini.

Bolj bo treba po mnenju ministra razviti tudi dualni sistem izobraževanja, kot je na primer vajeništvo, povečati sodelovanje med univerzami in gospodarstvom in bolj promovirati programe, kjer je interes za študij manjši od potreb.

Papič je glede tega dejal, da se zavezuje, da bodo na univerzi sami začeli določene posvete z gospodarstvom, kjer bodo iskali rešitve, da bi gospodarstvo dobilo potrebni kader.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je kot težavo na trgu dela izpostavil pomanjkanje poklicno izobraženih ljudi. "Zato je treba začeti promovirati vajeniški sistem in ga narediti modernega," je dejal. Nujno se mu tudi zdi, da bi študenti v času študija nekaj časa preživeli v gospodarstvu.

Janša je na koncu povedal, da današnji posvet na obravnavano tematiko ni zadnji.
Vlada je predlog soglasja k razpisu za vpisna mesta na visokošolskih zavodih obravnavala danes, a dokončne odločitve ni sprejela. Kot je po seji povedal Janša, je želela še prej slišati mnenja predstavnikov šolstva in gospodarstva na Brdu pri Kranju.

Vlada ni podala soglasja k objavi razpisa

Kot je znano, bi morala vlada o razpisu za vpis v študijskem letu 2021/2022 odločati že prejšnji teden, a na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa. Kot je takrat pojasnil premier Janez Janša, je ministrstvo za izobraževanje namreč gradivo poslalo le nekaj dni pred sejo in ni bilo časa, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade. Nato je po ponedeljkovi seji pristojnega parlamentarnega odbora kazalo, da soglasje vlade za prihodnje študijsko leto niti ne bo potrebno, in amandma odbora so vnesli v predlog osmega protikoronskega svežnja, a so dan zatem na seji državnega zbora koalicijske stranke SDS, NSi in SMC dosegle črtanje amandmaja. Ob tem so pojasnili, da razpisna politika vladi omogoča upoštevanje ciljev iz strateških dokumentov in da vlada seznama vpisnih mest nikoli ne spreminja brez soglasja fakultet.

Akademska skupnost proti političnemu vmešavanju

Medtem je peticijo akademske skupnosti, ki nasprotuje političnemu vmešavanju v razpise in posegom v visoko šolstvo, podpisalo že okoli 13 tisoč posameznikov. S peticijo vse tri javne univerze, številni inštituti, organizacije in zavodi ter podpisani posamezniki vladi sporočajo, da strankarska politika in zasebni interesi ne smejo ogroziti temeljev, od katerih je odvisna prihodnost države.

Predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Študentske organizacije in Visokošolskega sindikata ob tem protestirajo proti zasnovi sklicanega delovnega posveta. "Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med MIZŠ-jem in zavodi. Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev," so opozorili v javnem pismu.

Po Zakonu o visokem šolstvu naj bi zavodi razpis za vpis objavili najmanj pol leta pred začetkom študija, rokovniki prijavno-sprejemnega postopka pa kot rok za objavo razpisa predvidevajo 1. februar. Kot je za Radio Slovenija poročal Jure Čepin, nekatere fakultete na svojih spletnih straneh tako obveščajo, da zaradi preložitve podaje soglasja vlade še ni znano, ali se bodo informativni dnevi res izvedli konec prihodnjega tedna.

Posvet o vpisu v študijske programe v letu 2021/2022