Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko prinaša pravno podlago za sklepanje pogodb, ki pomenijo prevzemanje finančnih obveznosti za čas, ki presega obdobje trenutno sprejetih proračunov, torej do leta 2026.

DZ je zakon, ki predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra 2020. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.

A nato sta opozicijski stranki Levica in SD začeli zbirati podpise za razpis naknadnega referenduma o tem zakonu, vlada pa je DZ-ju predlagala, naj ugotovi, da se zakon nanaša na vsebino, za katero referenduma ni dopusten. To so poslanci nato tudi sprejeli.

Zato je koordinator Levice Luka Mesec podal zahtevo za ustavno presojo in predlog za začasno zadržanje izvrševanje zakona. Temu je ustavno sodišče v začetku januarja prisluhnilo in začasno zadržalo izvrševanje tega zakona.

Naložbe v vojsko so po mnenju sodnikov nujne

Zdaj pa so po prednostni obravnavi odločili, da je državni zbor upravičeno izključil zakonodajni referendum in da to ni v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave.

Sodniki so prepričani, da sta DZ in vlada razumno utemeljila, da so naložbe v Slovensko vojsko nujne, saj je njena opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne sposobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti. Tega ne spreminja dejstvo, da je vojska za delovanje v miru relativno dobro pripravljena.

Pri presoji je upoštevalo, da naložbe, predvidene na podlagi tega zakona, ne pomenijo nadstandardne oborožitve oz. da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrambnih sil, temveč gre očitno za to, da SV ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se naložbe vanjo v preteklih letih bolj kot ne ustavile.

Nujnost naložb v vojsko se tako po mnenju sodnikov ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti slovenske vojske, da bo lahko v vsakem trenutku sama ali v okviru zavezništva zagotovila zadovoljivo obrambno sposobnost države.

Pet glasov sodnikov za, štirje proti

Odločbo je sodišče sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnici Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter sodnika Matej Accetto in Rok Čeferin. Sodnica Mežnar in sodnika Accetto in Čeferin so dali odklonilna ločena mnenja. Sodnik Klemen Jaklič je dal pritrdilno ločeno mnenje. Za so glasovali še Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa, Marijan Pavčnik in Marko Šorli.

Levica: Šibka večina sodnikov raje zaupa oblasti, kot varuje pravico do referenduma

In ravno razdeljenost sodnikov v prvem odzivu izpostavljajo v stranki Levica. "Spomnimo naj, da je minister za obrambo Matej Tonin Levico, ko je predlagala posvetovalni referendum, sam pozval, da naj zberemo podpise za zakonodajni referendum, katerega odločitev bo zavezujoča. A se je vlada Janeza Janše ustrašila volje ljudstva, spremenila stališče in predlagala prepoved referenduma. Za ta nedemokratični manever so danes dobili še pokritje minimalne večine ustavnih sodnikov," so zapisali.

V stranki so poudarili, da je razpis referenduma podprlo na dveh zaporednih zbiranjih podpisov najprej 28.000, nato pa znova 10.000 ljudi, medtem ko so ustavni sodniki svojo odločitev pojasnili s tem, da je "vlada svojo prepoved referenduma utemeljila". Napovedali so, da bodo nadaljevali boj proti orožarskim poslom.

Tonin: Odprta vrata za modernizacijo

Minister za obrambo Matej Tonin je odločitev ustavnega sodišča, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko (SV) v letih 2021 do 2026 ni v neskladju z ustavo, ocenil kot državotvorno. "Vrata za modernizacijo SV so odprta, čaka pa nas še veliko dela," je minister zapisal na Twitterju.