Med virusi, ki intenzivno krožijo med otroki in povzročajo okužbe dihal, je na prvem mestu respiratorni sincicijski virus. Prisotni so tudi drugi virusi, kot so metapnevmo virus, inovirus in enterovirus. Foto: Shutterstock
Med virusi, ki intenzivno krožijo med otroki in povzročajo okužbe dihal, je na prvem mestu respiratorni sincicijski virus. Prisotni so tudi drugi virusi, kot so metapnevmo virus, inovirus in enterovirus. Foto: Shutterstock

Gre za davek zaprtij države, ki smo jim bili priča od marca lani. "V sezoni 2019/20 smo imeli kar hudo epidemijo gripe, ki je predvsem otroško populacijo zelo prizadela. Takoj, ko je bilo te epidemije konec, je prišel covid. Ukrepi, ki so sledili, so omejili širjenje covida, a so hkrati preprečevali tudi širjenje vseh drugih virusnih okužb med otroki. V sezoni 2020/21 tako nismo imeli epidemije gripe, tudi ne okužb z respiratorno sincicijskim virusom, ki sicer napolni bolnišnice," pojasnjuje Pokorn.

Medtem so se okužbe začele pojavljati poleti, zdaj so se razmahnile v polni meri, zato je glede na število okužb stanje že podobno kot sredi zime. Nabrali sta se namreč dve generaciji otrok, ki se z respiratorno sincicijskim virusom sploh še nista srečali. Otroški oddelki v bolnišnicah so tako že polni, infekcijska klinika je polno zasedena, prav tako je močno obremenjena pediatrična klinika.

Kako ločiti med okužbo z RSV-jem ali z novim koronavirusom?

Na podlagi kliničnih znakov ne moremo razlikovati med covidom-19 in okužbo z RSV-virusom. Najpogostejši znaki, ki spremljajo okužbe z RSV-jem in covidom pri otrocih, so vročina, kašelj in znaki okužbe zgornjih dihal, zato je nemogoče ločiti, za kakšno okužbo gre. Narejenih je bilo nekaj raziskav, ki ugotavljajo, da so otroci s covidom pogosteje navajali izgubo voha in okusa. A pri šestmesečnem dojenčku tega ni mogoče ugotavljati. Prav tako sta izguba vonja in okusa mogoči ob kakšni drugi okužbi dihal. Drugi najpogostejši znak za covid pri otrocih so prebavne težave, tretji glavobol, četrti povišana telesna temperatura. Ti znaki so pri covidu pogostejši kot pri drugih okužbah. Testiranje s PCR-metodo pa je še vedno edina preiskava, ki to potrdi. Zagotovo je RSV najpogostejši vzrok, zakaj dojenček ali majhen otrok konča v bolnišnici.

Otroci s koronavirusom

Kot je pojasnil Pokorn, so otroci s koronavirusom hospitalizirani tako na infekcijski kot na pediatrični kliniki. Gre za otroke vseh starosti. "Med vsemi dokazanimi primeri okužb s koronavirusom je starostna skupina od 5 do 14 let druga največja. Okužb je veliko med osnovnošolsko in srednješolsko populacijo. Na pediatrični kliniki smo covidni oddelek odprli predvsem zato, ker covid lahko poteka huje predvsem pri otrocih, ki imajo pridružene ali kronične bolezni, obenem pa lahko pride tudi do poslabšanja osnovne bolezni. Poleg tega imamo ob tem intenzivnem širjenju okužb tudi otroke, ki so karantenski – ki so bili v tesnem stiku z bolnikom s potrjeno okužbo. Če tak otrok pride v bolnišnico zaradi drugega vzroka, prav tako potrebuje določene preventivne ukrepe," je pojasnil Pokorn.

Otroci, ki so v bolnišnici, imajo kronične bolezni, ki se lahko ob covidu poslabšajo. Imajo pa tudi lahko respiratorni sincicijski virus (RSV) in ob tem še okužbo s SARS-CoV-2. "Praviloma pa imamo na kliniki otroke z osnovnimi boleznimi, ki imajo še covid in so potrebovali pomoč predvsem zaradi covida, na primer so imeli covidno pljučnico. Imeli smo tudi otroke z rakom, ki so imeli covid. Nekateri so to dobro prenesli, pri drugih so težave trajale zelo dolgo." Večinoma zdrav otrok pa le redko pristane v bolnišnici zaradi covida, trenutno jih je v bolnišnicah veliko več zaradi drugih virusov.

Na srečo se povečano kroženje novega koronavirusa med otroci še ni odrazilo pri povečanem številu otrok z večorganskim vnetnim sindromom. "V tem valu še nismo imeli takega primera, smo jih pa imeli v prejšnjih valovih. Ti primeri navadno sledijo z nekajtedenskim zamikom, zato lahko pričakujemo, da bo kakšen tak primer še prišel," je povedal Pokorn. Kot je dodal, so na pediatrično kliniko v zadnjih mesecih od staršev otrok, ki so preboleli Kawasakijevo bolezen, ki poteka z zelo podobno klinično sliko kot večorganski vnetni sindrom, dobili veliko vprašanj, ali je varno te otroke cepiti proti covidu. Pediatri pri tem nimajo nobenih zadržkov, tudi svetovne organizacije pri cepljenju starejših od 12 let nimajo strokovnih zadržkov.

Med cepljenimi mladostniki desetkrat manj hospitalizacij kot med necepljenimi

Cepljenje je za otroke, starejše od 12 let, priporočljivo. Kot pravi Pokorn, so maja letos v raziskavi proučevali učinkovitost cepiva mRNA v skupini od 12 do 15 let. Prav tako so dobili že preliminarne rezultate za starostno skupino od 5 do 12 let, zdaj čakajo še izsledke raziskav za še mlajše. "Zagotovo je cepljenje priporočljivo, še posebej zaradi naraščanja okužb predvsem med mladostniško populacijo. Cepljenje zmanjša možnost okužbe in možnost, da otrok zaradi covida konča v bolnišnici. Rezultati analiz v ZDA kažejo, da cepljeni mladostniki desetkrat manj pogosto potrebujejo bolnišnično oskrbo kot necepljeni."

Stranski učinki cepljenja

Kot pojasnjuje Pokorn, so ob uvedbi širokega cepljenja v Izraelu, ZDA in nekaterih zahodnoevropskih državah ugotovili, da po drugem odmerku cepljenja pri mladostnikih oz. mladih moških lahko pride do vnetja srčne mišice. To se kaže z bolečino za prsnico, spremljajo pa jo tudi laboratorijski in slikovni kazalniki vnetja srčne mišice. Ta zaplet se pojavi nekje v 60 do 70 primerih na milijon cepljenih, je pa to blaga bolezen, ki mine brez posledic v tednu dni.

A do vnetja srčne mišice prihaja tudi pri obolelih za covidom, in sicer kar šestkrat pogosteje v starostni populaciji mladostnikov, kot se to pojavi po cepljenju. Vnetje srčne mišice je primer redkega neželenega učinka, ki se je pojavil šele po široki uporabi cepiva med mladostniki. Gre za prehoden neželen učinek in je bistveno redkejši, kot če bi se enaka skupna otrok prekužila oz. zbolela za covidom. "Glede na to, da hospitalizacijo potrebujejo predvsem otroci s kroničnimi ali osnovnimi boleznimi, tudi večina med umrlimi v ZDA in Veliki Britaniji je imela neke pridružene bolezni, bi predvsem priporočal, da se proti covidu cepijo otroci s kroničnimi boleznimi," je pozval Pokorn.

Cepljenje mlajših od 12 let

Za zdaj cepljenje mlajših od 12 let ni odobreno. Proizvajalci imajo podatke, a to še ne pomeni, da jih bodo regulatorji odobrili, pojasnjuje Pokorn. Namen cepljenja v populaciji je predvsem zaščita najbolj ogroženih in zmanjševanje širjenja virusa. To se zagotavlja s cepljenjem tistih, ki povzročajo največje širjenje okužb znotraj populacije. "Raziskave kažejo, da če pred sezono gripe cepite samo otroke, boste s tem zaščitili tudi necepljene odrasle. Cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam praktično povsod po svetu je privedlo do zmanjšanja teh okužb tudi pri necepljenih odraslih. Na teh dveh primerih lahko jasno rečemo, da so tisti, ki širijo okužbe, predvsem otroci, zato s cepljenjem otrok zaščitimo tudi druge starostne skupine," doda Pokorn.

A doslej so raziskave kazale, da med otroki ni bilo toliko okužb s covidom. Pri tem pa ne moremo vedeti, koliko je to posledica zaprtja družbe, šol in vrtcev. "Različne raziskave različno kažejo na število receptorjev v otroških dihalih, s katerimi se virus pripne. Hkrati pa kažejo tudi, da imajo otroci vrojeno imunost, pri čemer določene molekule vse, kar je tuje, takoj prepoznajo, bolj razvito kot odrasli in zato zelo hitro nevtralizirajo viruse," pojasni Pokorn. Zato bomo šele v tem šolskem letu, če bodo šole in vrtci ostali odprti, videli, ali otroci enako zbolevajo. Zagotovo so najstniki, kar se tiče dovzetnosti in prenašanja okužb, enako učinkoviti prenašalci kot odrasli, mlajši in predšolski otroci pa verjetno lahko manj prenašajo virus, dodaja Pokorn.