Sprejeti fiskalni ukrepi bodo po njegovem mnenju ublažili dvig cen vrste energentov, ne bodo pa popolnoma preprečili prelivanja višjih tržnih veleprodajnih cen električne energije in zemeljskega plina v končne cene za potrošnike.

Grožnja za inflacijo so tudi plačni pritiski. A ti po Ivančevih besedah "še niso izraziti in so omejeni tudi zaradi sprejete dohodninske reforme, izplačila izrednih dodatkov za opravljene nadure in izplačila izrednih nagrad za dobro poslovanje v letu 2021".

V sektorjih, kjer zaposlenih najbolj primanjkuje, kot sta gradbeništvo in gostinstvo, se plače povečujejo nekoliko hitreje. Ostala podjetja – še posebej v dejavnostih, ki so odvisne od izvoznega povpraševanja – pa od dviga plač odvračajo neznanke o prihodnjem poslovanju.

Medtem za zasebni sektor v analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pričakujejo okoli pet- do šestodstotno rast bruto plač v letošnjem letu in okoli šest- do sedemodstotno v letu 2023. "Če bi prišlo do šoka pri zunanjem povpraševanju in vpliva na rast brezposelnosti, bi bil verjeten dvig prihodnje leto nižji za dve do tri odstotne točke," je še povedal.

Najvišja stopnja inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995

Statistični urad je v petek objavil, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, na mesečni pa za odstotek. Gre za najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995, ko je prav tako znašala 11 odstotkov, medtem ko je julija 1995 dosegla 11,7 odstotka.

Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov. Dve odstotni točki so prispevale cene hrane, 1,1 odstotne točke električna energija, 0,9 odstotne točke izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj, 0,7 odstotne točke cene avtomobilov, po 0,5 odstotne točke gostinske storitve ter izdelki in storitve za rekreacijo in kulturo ter po 0,4 odstotne točke višje cene zemeljskega in mestnega plina, trdih goriv ter toplotne energije.