Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Poslanec Franc Breznik (SDS) je na seji ponovil utemeljitev predlagateljev, skupine poslancev s prvopodpisano Jelko Godec (SDS), da bi Slovenija s sprejetjem resolucije podprla in obsodila ruske napade na ukrajinske civiliste, civilne objekte in ključno energetsko infrastrukturo, ki da so očiten poskus doseganja političnih ciljev z ustrahovanjem civilnega prebivalstva in so skladni s terorističnimi metodami. V SDS-u menijo, da bi s sprejetjem resolucije dali podporo ukrajinskemu narodu, ko "brani svojo domovino in se obenem bori za univerzalne vrednote svobode in demokracije".

V koaliciji so že vnaprej zavrnili predlog resolucije. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je po vložitvi dejala, da vsaka pobuda za uvrstitev Rusije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pomeni kaznovanje celotnega ruskega naroda. Premier Robert Golob pa meni, da je bilo obsodb ruske agresije od Slovenije veliko, zato ne potrebujemo novih političnih deklaracij.

"Slovenija bo Ukrajini tudi v prihodnje nudila vsestransko pomoč"

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Samuel Žbogar je na seji poudaril, da slovenska vlada podpira neodvisnost, suverenost in teritorialno integriteto Ukrajine ter najostreje obsoja rusko agresijo. "Politično podporo izražamo v EU-ju, Natu, OZN-u in drugih mednarodnih organizacijah," je sporočil Žbogar. Slovenija bo Ukrajini tudi v prihodnje nudila vsestransko pomoč, je dodal.

Glede resolucije je poudaril, da tako v evropski kot v slovenski zakonodaji ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Dodal je še, da je do zdaj tovrstne resolucije sprejelo sedem držav članic EU-ja. Tudi ZDA, ki sicer imajo ustrezno pravno podlago, niso sprejele tovrstnega ukrepa.

Na podlagi navedenega je vlada ocenila, da razglasitev Rusije kot države, ki podpira terorizem, ne bi prispevala k umiku ruskih sil z ukrajinskega ozemlja in zaustavitvi agresije. Nasprotno, naj bi celo privedla do tega, da se pravno gledano s prekvalifikacijo iz najtežjega mednarodnega zločina, tj. agresije, v kaznivo dejanje nižje kategorije terorizma, zmanjša odgovornost Rusije oz. njenih predstavnikov.

Razprava o tem, ali je stališče Slovenije mlačno ali ne

Nataša Sukić (Levica) je poudarila stališče svoje stranke, da "seveda vsi obsojamo Rusko federacijo z napadom na drugo državo", a dodala, da bi potemtakem moralo biti tovrstnih obsodb bistveno več, in pri tem navedla primere preteklih vojaških operacij ZDA ali Izraela. Kot je poudarila, pri dejanjih Moskve v Ukrajini ne gre za terorizem, pač pa za vojno, pri kateri da so vedno najhuje prizadeti civilisti.

Tomaž Lah (Svoboda) je ponovil, da SDS izkorišča zunanjepolitične situacije v notranjepolitične namene, in dejal, da pri Svobodi ne bodo podprli predloga. Njegov strankarski kolega Lenart Žavbi je poudaril, da ne more privoliti v to, da bi za dejanja ruskih oblasti obtožil vseh 140 milijonov državljanov Rusije.

Eva Irgl (SDS) je politiko zunanjega ministrstva označila kot mlačno, rekoč, da Slovenija resda humanitarno in vojaško pomaga Ukrajini, a da bi lahko bili bistveno bolj proaktivni na političnem prizorišču. Po njenih besedah predlagana resolucija ni usmerjena proti ruskemu narodu, Breznik pa je poudaril, da so bili ravno Rusi dolgo največje žrtve Putinove vladavine. Nekdanji zunanji minister Anže Logar (SDS) je sporočil, da bi morali – tako kot to počne EU in z njim Slovenija s sankcijami proti Rusiji – stopnjevati tudi diplomatski pritisk.

Predsednik OZP-ja Predrag Baković (SD) je stopil v bran ministrici Fajon in dejal, da nikakor ni mogoče slovenske drže glede vojne v Ukrajini označiti kot mlačne.

Jernej Vrtovec (NSi) je dejal, da bi bilo treba podpreti predlog, ker da je trenutna vlada pošiljala preveč dvoumnih izjav glede vojne v Ukrajini. "Na katero stran se postavlja Slovenija," se je vprašal poslanec in izrazil prepričanje, da je dialog z Rusijo ta čas nemogoč.

Janez Janša (SDS) je vlekel vzporednice z vojno v Sloveniji leta 1991, saj da je Slovenijo napadla podobno organizirana vojska z enakimi simboli kot tista, ki zdaj napada Ukrajino. "Kakor koli bomo izglasovali, bo to opaženo tako v Kijevu kot v Moskvi," je opozoril. Kot je še povedal, je predlagana resolucija izraz solidarnosti, hkrati pa bi z njo lahko popravili "slab vtis". Pri tem je navedel nedavno pismo, v katerem so številni intelektualci s prvopodpisanim nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom pozivali h koncu vojne v Ukrajini.

OZP obsoja agresijo Rusije

Ob koncu seje so na predlog poslanskih skupin SD-ja, Svobode in Levice brez glasu proti sprejeli sklepe, v katerih OZP obsoja agresijo Rusije, pričakuje, da bo vlada Ukrajini še naprej zagotavljala ustrezno pomoč, predlaga vladi, da še naprej opozarja, da si je treba prizadevati za dosego celovitega, pravičnega in trajnega miru ter da podpira prizadevanja vlade za nadaljevanje neodvisnih preiskav za zagotovitev odgovornosti in pregona za najhujše zločine, storjene na ozemlju Ukrajine.