Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Ker so do dolgotrajne oskrbe upravičeni vsi polnoletni prebivalci Slovenije, torej približno 1,7 milijona ljudi, bo ZZZS moral poslati veliko število obvestil. Pošiljali jih bodo postopoma, predvidoma do konca letošnjega leta. "S tem ni treba ničesar storiti, ta hip ne prinaša nobene položnice ali obveznosti," je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija pojasnil Luka Omladič, državni sekretar z ministrstva za solidarno prihodnost.

Po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki bo začel veljati na začetku leta 2024, se namreč na podoben način, kot je urejeno zdravstveno zavarovanje, za vse polnoletne prebivalce uvaja tudi univerzalno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. "Obvezni prispevek se bo začel plačevati sredi leta 2025. Gre za velike spremembe in se želimo na nove storitve dobro pripraviti, zato bomo začeli plačevati šele takrat, ko bodo res na voljo," je povedal Omladič.

Zakon odloča, da bodo za to zavarovanje en odstotek obvezani plačevati delodajalci, en odstotek delojemalci, 190 milijonov pa je delež, ki bo šel iz državnega proračuna.

V sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo so zato vključeni tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje, mlajši od 18 let, ki so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti, opravljanja kmetijske dejavnosti ali opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.

Kaj pomenijo odločbe o vključenosti v dolgotrajno oskrbo?

Uporabniki naj bi čim dlje ostali doma

Kaj želi država s tem uvesti? "Danes oskrbo v domovih za starejše ali pomoč na domu uporabniki v veliki meri krijejo iz lastnega žepa. S tem zavarovanjem pa nam je zakon vzpostavil nov steber socialne varnosti, saj bo velik delež te pomoči pokrit iz blagajne za dolgotrajno oskrbo. Približno 800 milijonov letno se bo nabralo v tej blagajni in s tem bo sistem dolgotrajne oskrbe bolj plačljiv iz javnih sredstev," odgovarja Omladič.

Želijo si tudi, da se bo sistem razvil v smeri, ki bi omogočal, da bodo uporabniki čim dlje ostali na svojih domovih.

Tretja velika sprememba pa so vstopne točke na centrih za socialno delo, "zato bo vstop v sistem oskrbe lažji in bolj transparenten. Tu bomo dobili vse informacije, kaj je na voljo, in do česa smo upravičeni".

50.000 odločb o dolgotrajni oskrbi

Začetek postopka na vstopnih točkah

Omladič je opisal, kako bo potekal postopek: "Ko se bo nekdo odločil, da želi uporabiti storitve dolgotrajne oskrbe, se bo obrnil na vstopno točko, ki bo na centru za socialno delo. K njemu bo prišel strokovni ocenjevalec, ki bo ocenil, do kakšne ravni oskrbe je nekdo upravičen. Ko bo ocena narejena, se bo posameznik sam odločil, kakšno vrsto oskrbe si želi."

Če se bo odločil za dolgotrajno oskrbo na domu, ga bo vstopna točka napotila k izvajalcu oskrbe na domu, ki bo z njim naredil osebni načrt. Oskrba na domu je predvsem pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih – pomoč pri oblačenju, osebni higieni, kuhanju, dnevnih opravilih, tudi lažja zdravstvena oskrba.

Če se posameznik odloči za odhod v dom za ostarele, pa bo zavarovanje krilo stroške socialne oskrbe, sam pa bo plačal strošek namestitve – sobo, prehrano. "Kot bo tudi doma še vedno plačeval stanovanjske stroške in hrano," je še dodal državni sekretar.

Več informacij

Ministrstvo za solidarno prihodnost in ZZZS sta vzpostavila spletni strani in kontaktne številke, kjer je mogoče dobiti informacije o dolgotrajni oskrbi. Spletna stran ministrstva je na voljo na povezavi. Njihov kontaktni center pa je na številki 080 9810 dostopen ob ponedeljkih med 9. in 12. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa v enakem terminu in med 14. in 17. uro.

ZZZS nudi informacije o vključenosti zavarovanih oseb v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo na spletni strani in na telefonski številki 01 30 77 605.