William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen književnik in gledališki igralec. Foto: EPA
William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen književnik in gledališki igralec. Foto: EPA
Sergej S. Prokofjev  ROMEO IN JULIJA
Prokofjev je v baletu Romeo in Julija nadaljeval delo Čajkovskega. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Rašo Nesterovič
Rašo Nesterovič je bil s Kinderjem evropski prvak, s San Antoniem pa je osvojil šampionski prstan. Foto: Reuters
Linda Lovelace je zaslovela s filmom Globoko grlo. Foto: Reuters

Shakespeare se je po nekaterih predvidevanjih rodil 23. aprila leta 1564, v Stratfordu ob reki Avon. Uradno je bil krščen 26. aprila.

Po preselitvi v London je najprej delal v gledališču kot pomožni delavec, nato pa se je preživljal kot igralec, režiser, dramaturg in dramski pisec.

Leta 1599 je zavzel eno vodilnih mest v gledališču Globe, ki je bilo najznamenitejše angleško gledališče v elizabetinski dobi.

V tem obdobju je napisal 36 dram, ki predstavljajo vrh svetovne dramatike. V njih je brez idealiziranja prikazoval dobro in zlo v človeku ter držal ogledalo resničnemu življenju.

Med njegova najbolj znana dela spadajo Hamlet, Kakor vam drago, Komedija zmešnjav, Kralj Lear, Macbeth, Beneški trgovec, Romeo in Julija, Othello ...

Skoraj petdesetletni Shakespeare je okrog leta 1612 ali 1613 zapustil London in se vrnil v rojstni kraj. Začel je bolehati ter na svoj domnevni rojstni dan, 23. aprila leta 1616, umrl star natančno 52 let.


Leta 215 pr. n. št. je bil na griču Kapitol zgrajen tempelj, posvečen Veneri. S tem so se Rimljani spomnili na poraz pri Trazimenskem jezeru.

Leta 1516 so v Ingolstadtu sprejeli bavarski zakon o čistosti piva, ki dovoljuje le tri osnovne sestavine piva, in sicer vodo, ječmen in hmelj.

Leta 1533 je angleška cerkev razveljavila zakon med Katarino Aragonsko in angleškim kraljem Henrikom VIII.

Leta 1616 je umrl veliki španski pisatelj Miguel Cervantes de Saavedra. V zgodovino svetovne književnosti se je zapisal predvsem kot avtor prvega sodobnega romana Don Kihot.

Leta 1858 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max Planck.

Leta 1891 se je rodil ruski skladatelj Sergej Prokofjev, eden izmed največjih ruskih skladateljev iz obdobja Sovjetske zveze. Z dovoljenjem Leninovega komisarja za kulturo Anatola Lunačarskega je med oktobrsko revolucijo leta 1918 odšel iz Rusije. Petnajst let je živel v tujini, najprej v Ameriki, nato pa v zahodni Evropi. Slavo je dosegel z opero Zaljubljen v tri oranže. V baletih Romeo in Julija ter Pepelka je nadaljeval delo Čajkovskega. Po Tolstojevem romanu je napisal dvovečerno opero Vojna in mir.

Leta 1916 se je rodil hrvaški politik in publicist Ivo Lola Ribar.

Leta 1922 se je rodil slovenski slikar Ive Šubic. Leta 1940 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu, leta 1941 je odšel v partizane. Bil je borec Cankarjevega bataljona in Tomšičeve brigade, pozneje pa ilustrator in vodja grafičnega oddelka Centralne tehnike. Po vojni je nadaljeval študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Slikal je predvsem v olju in temperi, ukvarjal pa se je tudi z grafiko, knjižno ilustracijo in zidnim slikarstvom.

Leta 1956 je Elvis Presley prvič nastopil v Las Vegasu.

Leta 1971 so Rusi v vesolje izstrelili sojuz 10. Njegovi vesoljci so se prvi nastanili na vesoljski postaji Saljut.

Leta 1975 je odstopila vlada v Sajgonu, ameriški predsednik Ford pa je razglasil konec vietnamske vojne.

Leta 1990 je Namibija postala 160. članica OZN-a in 50. članica Commonwealtha.

Leta 1993 so Eritrejci na referendumu izglasovali neodvisnost.

Leta 1994 so znanstveniki odkrili podatomski delec, ki so ga poimenovali kvantni vrh.

Leta 1996 se je s tesno zmago Smelta Olimpije nad presenetljivim Interierjem začela finalna serija državnega prvenstva v košarki. V Tivoliju je bilo po podaljšku 92:83 (77:77, 41:44). Za moštvo iz Krškega, ki je nato razpadlo, sta pod vodstvom Toma Mahoriča tisto sezono igrala tudi nekdanja slovenska reprezentanta Ariel McDonald in Mario Kraljevič.

Leta 1998 je Kinder iz Bologne, za katerega je igral slovenski center Rašo Nesterovič, v Barceloni zasedel evropski košarkarski prestol, potem ko je na odločilni tekmi turnirja Final four z 58:44 premagal grški AEK.

Leta 2001 je nizozemski nogometaš Ruud van Nistelrooy podpisal pogodbo z Manchester Unitedom. Selitev 24-letnega nizozemskega napadalca iz Eindhovna na Otok je bila vredna 28,5 milijona dolarjev, kar je bila tedaj rekordna vsota v Veliki Britaniji.

Leta 2002 je umrla pornozvezdnica Linda Lovelace, s pravim imenom Linda Susan Boreman. Zaslovela je s filmom Globoko grlo.

Leta 2003 so v Pekingu za dva tedna zaprli vse šole zaradi širjenja virusa sarsa.

Leta 2005 je je soustanovitelj YouTuba Jawed Karim na tem spletnem mestu objavil prvi, 18-sekundni videoposnetek iz živalskega vrta v San Diegu.

Leta 2007
je umrl Boris Jelcin, ruski politik, predsednik med letoma 1991 in 1999. Rodil se je leta 1931.

Leta 2009 je umrl slovenski violončelist Ciril Škerjanec.

Leta 2015 je Ustavno sodišče po desetletju afer razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Janez Janša je odločitev pričakal na svobodi, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič pa sta bila isti dan izpuščena na prostost.