predstavlja največje tveganje za kmetijske pridelke. Prizadeti, čeprav imajo popolnoma uničene pridelke, pa niso upravičeni do nobene neposredne državne pomoči.

Pred točo se je mogoče zavarovati pri zavarovalnicah, s protitočnimi mrežami ali investicijami v rastlinjake. To se je pokazalo za upravičeno pri tržnih pridelovalcih, ki so eksistenčno odvisni od pridelka. Izkušnje kmetov pa kažejo, da je učinkovita tudi letalska obramba.

Sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne omogoča pridobitve državne pomoči v primeru toče. Proti toči pa se je mogoče z različnimi paketi zavarovati in za kmetijske pridelke pridobiti tudi sofinanciranje zavarovalnih premij.

Kmetijsko ministrstvo z namenom, da bi dosegli večja zavarovanja, načrtuje višje sofinanciranje. Ob tem so se pojavile govorice, da nekatere zavarovalnice že razmišljajo o dvigu zavarovalnih premij.

Za protitočno obrambo in proti njej
Letos je bilo že več neurij s točo. Ministrstvo za kmetijstvo lahko v tistih občinah, ki so zainteresirane, sofinancira tudi letalsko obrambo pred točo. Temu sicer nasprotujeta ministrstvi za okolje in zdravje, toda izkušnje kmetov kažejo, da je mogoče s tem pregnati točonosne oblake na sosednje območje. "Zaradi tega izvajamo to obrambo v SV Sloveniji, ker jo imajo tudi Avstrijci in mislim, da tudi Hrvati," pravi državna sekretarka Tanja Strniša.

Ukrepi za zaščito pred točo in drugimi vremenskimi spremembami sodijo tudi v okvir programa razvoja podeželja. "Na javnih razpisih je mogoče kandidirati za protitočne mreže, rastlinjake, plastenjake, namakalne in oroševalne sisteme," pravi Tadeja Kvas Majer z direktorata za kmetijstvo.

Kaj storiti po toči? Kmetijska svetovalna služba svetuje dognojevanje poljščin z listnimi gnojili, ki vsebujejo mikroelemente in aminokisline ter tretmaje proti glivičnim boleznim, če je to še smiselno. Če je poljščina popolnoma uničena, pa svetujejo podoranje in posevek nove kulture.