Na spletni strani zapitnovodo.si je dostopen obrazec, ki pa ga je treba po pošti poslati najpozneje danes, ali pa do ponedeljka zvečer prinesti na eno izmed zbirnih točk, navedenih na spletni strani, so sporočile organizacije.

Spomnili so, da je ministrstvo za okolje in prostor po uporu strokovnjakov in okoljskih nevladnih organizacij umaknilo enega od spornih in škodljivih členov novele zakona o vodah.

Vendar pa po njihovem to ni dovolj, saj menijo, da se zaradi posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih v skoraj enaki meri omogočajo nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode.

Sorodna novica Okoljevarstveniki o umiku spornega člena: To ni dovolj

S to spremembo bi bile na vodnih in priobalnih zemljiščih, kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje, ki so bile do zdaj sicer prepovedane – gradnje poslovnih objektov, parkirišč, stavb za promet. "Kot mnogi opozarjajo, bi bila takšna določba v nasprotju z ustavo in zakonodajo EU-ja, kot je, recimo, okvirna vodna direktiva, in zatorej predstavlja veliko nevarnost poslabšanja stanja površinskih voda po celotni Sloveniji. Ob razširjeni možnosti gradenj pa bo ta varovalka ob pritiskih investitorjev postala le še črka na papirju," so navedli.

Ob tem so poudarili, da so podzemne vode, ki so v Sloveniji glavni vodni vir za oskrbo s pitno vodo, neločljivo povezane s površinskimi vodami. Tveganje za onesnaženje površinskih voda tako posredno pomeni tveganje za onesnaženje pitne vode. Ravno zato je poskus vpeljave spremembe zakona z enim spornim členom na način, da manj sprejemljivega odstraniš in ponudiš roko, nesprejemljiv.

Ministrstvo znova zavrnilo "neresnične trditve"

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa je ponovno odločno zavrnilo "neresnične trditve, da naj bi novela zakona o vodah usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo". Prav tako zanikajo, da se lahko odslej na priobalnem pasu gradi širok nabor objektov.

Zakon o vodah posege na priobalna zemljišča zaostruje, odločitve pa bodo odslej strokovne in ne več politične, so znova povzeli besede ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka ob sprejemanju novele v državnem zboru ta teden.

Sorodna novica Gradnja objektov na priobalnih zemljiščih močno olajšana

"Zdaj določitev v 4. členu dopušča možnost ožanja priobalnega pasu na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta: možno je torej zidati privatno hišo na priobalnem pasu ali zasebno vilo, ali tudi zasebno pristanišče, če s tem soglaša nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Zdaj po novem je to črtano in ni možno," je dejal.

Na priobalnem zemljišču bo zato mogoče graditi "zgolj objekte, ki so namenjeni vsem, slehernemu izmed nas", je poudaril Vizjak. Poudaril je tudi, da zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč, ki se je do zdaj zaključil politično, torej na vladi s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala direkcija za vode na ravni odločbe.

Na ministrstvu so spomnili, da bo moral gradnjo objektov v javni rabi na vodnem ali priobalnem območju dovoljevati tudi občinski prostorski akt. Sicer pa je v zakonu še vrsta pogojev: objektov ni mogoče graditi, če gre za ogrožanje poplavne ali erozijske varnosti, če gre za poslabšanje stanja voda, če je to v nasprotju s cilji upravljanja voda in podobno. Prost dostop do vode bo tudi odslej moral ostati omogočen.

Na ministrstvu so poudarili tudi, da so ob pripravi predloga zakona izvedli javno obravnavo ter medresorsko usklajevanje, "v katerih je prav vsak lahko izrazil svoje mnenje o predlogu zakona".