Komunale opozarjajo na izredne razmere. Foto: Zbornica komunalnega gospodarstva
Komunale opozarjajo na izredne razmere. Foto: Zbornica komunalnega gospodarstva

"Razmere so grozne. Že leta 2018 smo obupavali, a danes lahko rečemo, da smo takrat mislili, da situacijo še lahko obvladujemo, zdaj je ne več. Naš strah je, da bo stvar zagorela, nastanjeni smo kilometer od naselij, naše embalaže pa je za 17 olimpijskih bazenov," je bila zgrožena Nina Sankovič iz ljubljanskega podjetja Voka Snaga.

Največji kup smeti kot tempirana bomba leži na obrobju prestolnice. Voka Snaga namreč smeti zbira v enajstih občinah in pokriva odvoz za petino države. "Na leto zberemo okoli 20.000 ton embalaže. 5000 ton je je zastalo še iz let 2018 in 2019," pojasnjuje Sankovičeva.

A zaradi neodvažanja odpadne embalaže se s kopičenjem odpadkov spoprijemajo komunalna podjetja po vsej državi. V Novem mestu, Škofji Loki, Mariboru, Ilirski Bistrici, Postojni, Kamniku, Komendi, Novi Gorici, Kočevju in drugje. V Komunali Kranju zbirajo komunalne odpadke iz petih občin, kar tedensko prinese 80 ton odpadne embalaže. 420 ton odpadne embalaže jim je ostalo od lani, 90 ton se je je nakopičilo letos.

Skladiščena je za upravno stavbo komunale blizu središča mesta. "Pred kratkim je pri nas divjal veter, ki je podiral drevesa in odkrival strehe … Verjemite, da prizori z embalažo niso bili prijetni," je dejal Igor Viktor Bizjak iz Komunale Kranj. "Skladišče je prepolno. Smo na meji operativnosti," je opozoril Bizjak in omenil, da je eden izmed scenarijev tudi ta, da nehajo prevzemati embalažo na terenu.

Kopičenje odpadne embalaže - odlagališča na robu zmogljivosti
Bo Slovenija zaradi neodvoza smeti kmalu videti kot nekoč Neapelj?

Zakaj embalaža zastaja?

Ker je družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ne prevzamejo. V Sloveniji imamo šest tovrstnih družb: Slopak, Recikel, Interseroh, Surovina, Dinos in Embakom. Financirajo se z embalažnino, ki jo plačujejo podjetja, ki letno proizvedejo ali uvozijo več kot 15 ton embalaže. Vsa druga podjetja, ki uvozijo ali proizvedejo manj kot 15 ton embalaže, embalažnine ne plačajo.

Po podatkih Računskega sodišča tako v sistem ravnanja z odpadno embalažo ni vključenih kar 53 odstotkov odpadne embalaže. Komunalne stroške plačajo tudi vsa gospodinjstva, "tudi tista, ki proizvedejo le dva kilograma smeti," je ponazoril direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Odgovornost bodo morali prevzeti torej tudi vse pravne osebe, ki embalažo dajejo na trg.

Potem ko so bile DROE nekaj časa dolžne odvažati vso embalažo, je decembra 2019 upravno sodišče odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih je izdal Arso. Družbe so tako s 1. januarjem letos začele dosledno upoštevati določila prvotnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih zavezujejo, da morajo poskrbeti le za embalažo, ki jo dajo na trg njihovi pogodbeni zavezanci, torej tisti, ki plačujejo embalažnino. Na dvoriščih komunalnih podjetij pa ostaja "nikogaršnja embalaža".

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vse več embalaže na trgu tudi zaradi vzpona spletne trgovine

Čeprav se je o tej problematiki razpravljalo že leta 2018, še v času prejšnje okoljske ministrice Irene Majcen, ko se je situacija zaradi zastajanja odpadne embalaže stopnjevala nazadnje, pravičnejše plačevanje embalažnine še vedno ni urejeno. Kljub temu bo zelo težko zagotavljati nadzor nad embalažo, ki jo pripeljemo iz tujine, še večjo težavo pa predstavlja vse več embalaže, ki se na trgu pojavlja zaradi vzpona spletne trgovine.

Nabralo se je za 16.400 ton odpadne embalaže

"V tem trenutku po Sloveniji leži preko 16.400 ton neprevzete odpadne embalaže, vsak mesec pa se količine lahko povečajo za 5700 ton," je opozoril Zupanc. Po črnem scenariju, ki se bo uresničil, če ne bo izvedenih nobenih ukrepov, se bo do konca leta nabralo 65.000 ton smeti oziroma skoraj polovica komunalne odpadne embalaže, ki jo komunalna podjetja v Sloveniji zberejo v enem letu.

Kot je pojasnil Zupanc, naj bi imela komunalna podjetja zmogljivosti za sedemdnevno skladiščenje odpadkov, v praksi imajo vse komunale prostora za štirinajstdnevno skladiščenje, nikakor pa ne za več mesecev. Vsa embalaža, ki zastaja, je tako skladiščena na neprimernih mestih, raznaša jo veter, ptiči, zaredijo se glodavci, ščurki, širi se smrad. Najbolj skrb vzbujajoča pa je požarna ogroženost.

Nov interventni zakon?

Položaj bi lahko rešil nov interventni zakon, ki bi državo po izračunu zbornice stal okoli 8,7 milijona evrov. Ker še vedno ni izdelala strategije ravnanja z odpadki, bo država nastali položaj najverjetneje spet morala reševati z interventnimi zakoni in finančnimi injekcijami.

Ob koncu novinarske konference je direktor ZKG-ja omenil, da so v sortirnici odpadkov v Grosupljem nedavno odpustili pet delavcev, embalažo pa morajo uvažati iz Avstrije. Kot je dodal, so zmogljivosti sortirnic dovolj velike za vso embalažo, ki jo proizvedemo. Zatika se torej nekje vmes.

Znova kupi odpadne embalaže