Kemis lahko skladno s potrdilom o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov zbira 828 vrst (nevarnih in nenevarnih) odpadkov. Foto: BoBo

Kemis je v Sloveniji edino podjetje, ki lahko zbira rdeče blato iz proizvodnje glinice, ki vsebuje druge nevarne snovi, kovinsko živo srebro, ter delno stabilizirano živo srebro.

"Iz letnega poročila Arsa o nastajanju odpadkov je razvidno, da zgoraj navedeni odpadki v Sloveniji v letu 2017 niso nastajali," so povedali na okoljskem ministrstvu.

Medtem podatkov o tem, koliko dodatnih količin nevarnih odpadkov bi v primeru dokončnega zaprtja Kemisa lahko prevzela druga slovenska podjetja, na ministrstvu še nimajo.

Okoljski minister Simon Zajc je na Prevaljah izrazil pričakovanje, da bo druga stopnja na ministrstvu za okolje in prostor o pritožbi Kemisa na odločitev gradbene inšpekcije odločila v tednu dni. Odločitev druge stopnje lahko odločitev inšpektorata potrdi ali zavrne. "Če bo odločitev drugačna, se bodo ukrepi sprostili, če bo enaka, pa bo treba skupaj s podjetji najti rešitve za naprej," je dejal.

Zajc se je prejšnji teden, potem ko je gradbena inšpekcija zaradi črne gradnje prepovedala opravljanje dejavnosti Kemisa na Vrhniki, srečal s predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov. Takrat je ocenil, da je položaj vsaj za prihodnjih nekaj mesecev obvladljiv, saj bi lahko preostala podjetja prevzela dodatnih od 14.000 do 15.000 ton takih odpadkov. Točne podatke ministrstvo sicer še zbira.

Glede postopka pridobivanja dovoljenj za izvoz odpadkov so na okoljskem ministrstvu pojasnili, da je izvoz odpadkov, za katere mora izvoznik pridobiti soglasje pristojnega organa, predmet predhodnega postopka prijave in pisnih soglasij vseh zadevnih pristojnih organov države odpreme, prejema in vseh tranzitnih držav. V Sloveniji je pristojni organ za odločanje o odpremi odpadkov inšpektorat za okolje in prostor.

Ministrstvo je prejelo 15 različnih odzivov

Ob težavah v Kemisu so vse glasnejši tudi pozivi k vzpostavitvi domače sežigalnice odpadkov. Na ministrstvu za okolje in prostor že nekaj časa preverjajo interes občin oziroma njihovo stališče do termične obdelave odpadkov na njihovih tleh.

Odzivi občin so zelo različni – od splošne podpore za izgradnjo takega objekta nekje na območju Slovenije prek primernih lokacij v posameznih občinskih prostorskih načrtih do informacije, da občine takega objekta na njihovem območju ne načrtujejo.

"V večini primerov so občine zaprosile za dodatne informacije, zato je o namerah za postavitev objekta za termično obdelavo v posameznih občinah težko govoriti," so povedali.

Dve lokaciji v Ljubljani

Mestna občina Ljubljana je potrdila interes za objekt z dvema potencialnima lokacijama, usklajenima z občinskim prostorskim načrtom. Mariborska, kočevska in jeseniška občina so sporočile, da projektu niso nenaklonjene, vendar pa so potrebne dodatne informacije.

"Ker se odzivi še zbirajo, bo več informacij na voljo predvidoma septembra. Ministrstvo za okolje in prostor bo septembra z zainteresiranimi občinami izvedlo sestanek," so pojasnili.

Po ocenah bi za izvedbo obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov potrebovali objekt moči približno 70 megavatov. Obstaja več mogočih tehnologij, zato je o tem še prezgodaj govoriti. "V vsakem primeru mora takšen objekt zadostiti vsem zahtevam okoljske zakonodaje," so dodali.

Zmanjševanje količin odpadkov