Protest Vrhničanov proti Kemisu pred nekaj leti. Če bo odločitev inšpektorata vzdržala, bodo dosegli svoje. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Ta [gospodarska škoda] bo neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija objektov Kemis predstavlja nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče.

Kemis

Kemis je predlagal, da se začasno odloži izpolnitev inšpekcijske odločbe vsaj v delu, v katerem mu je prepovedano opravljanje gospodarske dejavnosti v domnevno nezakonito zgrajenih objektih. A je inšpektorat predlog zavrnil.

Odločitev inšpektorata "predstavlja tveganje za gospodarstvo, za družbo Kemis in njene zaposlene ter za okolje in zdravje ljudi", so prepričani v Kemisu. Prepričani so tudi, da je odločitev protizakonita in protiustavna. Inšpektorat "ohranja stanje, ki je očitno škodljivo za slovensko gospodarstvo in okolje". Prav tako odločitev ne odpravlja tveganja, da bo Kemisu nastala velika premoženjska škoda.

Ta bo neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija Kemisovih objektov pomeni nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa je "čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče", so ogorčeni v podjetju.

Gradbena inšpekcija: obnovljeni Kemisovi objekti so zgrajeni na črno

Kemis opozarja na posledice za slovensko gospodarstvo

Spomnili so, da je Kemis v prvem polletju od približno 1.000 poslovnih partnerjev, pri katerih nastajajo nevarni odpadki, prevzel približno 13.000 ton takšnih odpadkov. Ob tem ocenjujejo, da slovensko gospodarstvo in gospodinjstva letno proizvedejo približno 130.000 ton nevarnih odpadkov.

Kemis je imel pred požarom leta 2017 okoli 1.600 poslovnih partnerjev in je prevzemal ter poskrbel za odstranitev 34.000 ton odpadkov letno. Tedensko je izvozil v odstranitev in predelavo okoli 600 ton odpadkov. Podobno je bilo po požaru. "Delež Kemisa pri ravnanju z nevarnimi odpadki torej vsekakor ni zanemarljiv do te mere, da bi si lahko država privoščila, da poruši temeljne pogoje za nadzirano in varno ravnanje z nevarnimi odpadki," so opozorili.

Zavrnili so tudi nedavne navedbe ministrstva za okolje in prostor, da je v Sloveniji brez Kemisa rešen problem ravnanja z nevarnimi odpadki za nekaj mesecev. "To ne drži in brez dvoma takšen problem ni rešen ter se bodo odpadki nevarno in v nasprotju s predpisi kopičili tam, kjer se sicer ne bi smeli, tako kot so se po požaru leta 2017," so prepričani.

Kaj je zahtevala inšpektorica
Gradbena inšpekcija je Kemisu na začetku julija prepovedala opravljati dejavnost v zgradbah, obnovljenih po požaru. Te zgradbe naj bi bile namreč obnovljene brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kemis je v skladu z odločbo prenehal dovažati odpadke na svojo lokacijo na Vrhniki, v javnosti pa se je pojavil strah pred kopičenjem nevarnih odpadkov.

Prav tako po njihovem mnenju ne drži, da bo začasno problem nevarnih odpadkov mogoče reševati z edinim še obstoječim večjim prevzemnikom – neposrednim Kemisovim konkurentom;. To je podjetje Saubermacher Slovenija. "Ta niti ob delovanju Kemisa ni mogel prevzeti vseh nevarnih odpadkov, za katere je dobil povpraševanje," so zapisali. Opozorili so še na vprašanje ohranjanja konkurence ter na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi moral delovanje iz kakršnega koli razloga ustaviti edini preostali veliki prevzemnik.

Kemis se je tudi zoper tokratno odločitev inšpektorata pritožil. Prav tako se prednostno rešuje njegova pritožba na prvotno odločitev gradbene inšpekcije, ki je obnovljene objekte po požaru leta 2017 razglasila za črno gradnjo.

GZS: Z zaprtjem Kemisa tvegamo nastanek 1.000 skladišč nevarnih odpadkov

Gospodarska zbornica Slovenije. Foto: BoBo

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se z ogorčenjem odzvali na odločitev inšpektorata za okolje. "Z današnjo odločitvijo je dodan še en kamen pri rušenju infrastrukture ravnanja z nevarnimi odpadki," je povedala generalna direktorica zbornice Sonja Šmuc.

"Ogrožen je obstoj najsodobnejšega objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. S tem se odrekamo oz. postavljamo pod vprašaj tudi nadaljnje utečene postopke predelave, tako v sežigalnicah v tujini kot varno obdelavo oz. pripravo teh odpadkov za nadaljnje ravnanje v Sloveniji," je v izjavi za medije poudarila prva dama gospodarske zbornice.

Kemis ima okoli 1.000 strank. Z zaprtjem zato tvegamo nastajanje 1.000 ločenih skladišč nevarnih odpadkov.

Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije

Na GZS-ju ocenjujejo, da se bodo ob nadaljnjem izpadu poslovanja Kemisa gospodarstvo, gospodinjstva in javna uprava soočali z zaostrenimi pogoji odjema nevarnih odpadkov, z zmanjševanjem obsega proizvodnje in z nenadzorovanim kopičenjem odpadkov na različnih mestih, kar bo povečalo okoljsko tveganje. "Kemis ima okoli 1000 strank. Z zaprtjem zato tvegamo nastajanje 1000 ločenih skladišč nevarnih odpadkov," je dejala Šmučeva.

Na drugi strani v zbornici poudarjajo, da je Kemis po požaru leta 2017 postavil varen in sodoben objekt za dejavnost ravnanja z odpadki. "Zato pozivamo pristojne institucije, da ponovno razmislijo o posledicah danes izdanega sklepa in omogočijo ponovno vzpostavitev prevzema (nevarnih odpadkov) na vrhniški lokaciji," je izpostavila Šmučeva.

Sonja Šmuc svari pred posledicami ustavitve enega od dveh velikih predelovalcev odpadkov v Sloveniji. Foto: BoBo

V zbornici ne verjamejo trditvam okoljskega ministrstva, da je situacija z nevarnimi odpadki vsaj za prihodnjih nekaj mesecev obvladljiva. Kemis je, tako kot njegov največji konkurent na področji obdelave nevarnih odpadkov Saubermacher Slovenija, "ključen del slovenske infrastrukture za ravnanje z nevarnimi odpadki" ter "sistemsko podjetje", je dejala Šmučeva. Obe podjetji sta sicer njihova člana.

Generalna direktorica GZS-ja verjame, da ima ministrstvo za okolje in prostor s Simonom Zajcem na čelu resen interes zadevo razrešiti. Minister se je odločil za proaktiven pristop, pogovore z deležniki in iskanje morebitnih drugih rešitev. "Ta njegova poteza je bila pravilna," je dejala Šmučeva.

"A izkušnje, ki jih imamo v gospodarstvu, so, da sta v Sloveniji dejansko dva usposobljena prevzemnika nevarnih odpadkov, v tem trenutku pa smo enega onemogočili," je bila jasna. In drugi v kratkem času ne bo mogel prevzeti vseh dodatnih količin nevarnih odpadkov.

Načrtovanje obdelave odpadkov je dolgoročno
Antonija Božič Cerar iz službe za varstvo okolja pri zbornici je povedala, da pridobivanje dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov v tujino traja vsaj šest mesecev - postopki se morajo odviti tako v Sloveniji kot tudi v državah tranzita in končne obdelave. "Podjetja že eno leto vnaprej, še preden so odpadki sploh nastali, načrtujejo, kako bo potekala njihova obdelava," je izpostavila. Ob tem tak izvoz zahteva, da ima podjetje partnerja v tujini, medtem ko Slovenija zaradi situacije s Kemisom izgublja kapacitete v sežigalnicah v tujini.

Petra Prebil Bašin iz združenja papirne in papirno predelovalne industrije je potrdila, da so podjetja v težavni situaciji. "Praktično nimajo izbire; ponudnika sta bila samo dva," je dejala. To je že vplivalo na dvig cene za oddajo nenevarnih odpadkov za od 100 do 150 odstotkov v zadnjem letu. "Naša izvozna odvisnost na dolgi rok gotovo ni dobra.

"Pozivamo ministrstvo, da razmišlja o tem, da najde rešitev doma," je ponovila pozive GZS-ja k vzpostavitvi domače sežigalnice.

Direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS-ju Sebastjan Zupanc je medtem spomnil na problematiko zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. "Iz industrije jasno vemo, kaj dobimo, iz gospodinjstev pa ne vemo," je poudaril in spomnil na pospravljanje kleti, podstrešij, ko ljudje najdejo najrazličnejše snovi, ki jih niti ne poznajo oz. ne vedo, za kaj gre. "S tem je treba skrbno ravnati. Zato je še toliko bolj pomembno, da je odvzem nevarnih odpadkov, ki jih komunalna podjetja zberejo pri gospodinjstvih, reden in tekoč," je poudaril.

Komunalna podjetja so se po požaru pri Kemisu leta 2017 znašla v velikih težavah. Po novem zaprtju Kemisa pa jih že sedaj, kot kaže izvedena anketa zbornice komunalnega gospodarstva, skoraj polovica izkuša težave pri predajanju nevarnih odpadkov, 76 odstotkov jih ocenjuje, da bodo težave s Kemisom predstavljale dodatne zaplete v prihodnje. Skladiščne kapacitete komunalnih podjetij v povprečju zadoščajo za 1,66 meseca; nekatera imajo prostora za pol meseca, druga pa za tri, je dodal Zupanc.