Mladi so k ukrepom pozvali že s protestnimi shodi, ki so potekali v mestih po vsem svetu. Foto: BoBo

Med podpisniki poziva so Čebelarska zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Mladi za podnebno pravičnost, Skupnost občin Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Umanotera, društvo za sonaraven razvoj Focus in Greenpeace Slovenija.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predstavnica Greenpeacea Katja Huš, podpisnike združuje prepričanje, da morajo države za dosego podnebnih ciljev storiti več, kot načrtujejo zdaj. "Ključnih bo naslednjih deset let," je poudarila. Po njenih besedah smo prišli do točke, ko ni več prostora za izgovore. "Ni več časa za prelaganje odgovornosti na naslednjo vlado in naslednjega ministra ‒ razmere je treba začeti reševati takoj," je poudarila in izrazila prepričanje, da se politika brez pritiska javnosti "ne bo premaknila".

Podnebne spremembe ogrožajo tudi zdravje - več je kožnih in dihalnih obolenj, zaradi pogostejših vročinskih valov je na udaru predvsem starejša populacija. Foto: Reuters

Vse več zdravstvenih težav
Ukrepe, ki spodbujajo spremembe na bolje, podpirajo tudi zaposleni v zdravstvu, saj podnebne spremembe po besedah generalnega sekretarja Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Marjana Megliča posredno vplivajo tudi na zdravstveni sistem.

"Vročinskih valov je vse več, predvsem starejša populacija pa ima zaradi njih lahko velike težave. Opažamo tudi povečanje števila kožnih obolenj, predvsem kožnega raka. Obenem se povečuje tudi pogostost dihalnih obolenj, predvsem v mestih," je dejal in poudaril, da večji pritok bolnikov zahteva več finančnih sredstev.

Razsežnosti okoljske problematike se po besedah predsednika Zdusa Janeza Sušnika zavedajo tudi upokojenci. Menijo, da bo k rešitvi težave pripomoglo vsako prizadevanje. "Termoelektrarno Šoštanj smo zgradili, ko smo že vedeli, kako problematične so podnebne spremembe. Bojimo se, da bo treba nekoč tudi v Sloveniji imeti masko na obrazu za sprehod po mestu," je dejal. Opozoril je na skrb vzbujajoče podatke o rasti prometa na mestnih vpadnicah in drugod ter na padanje kakovosti vode. "Ko sem bil mlad, smo se kopali v Kokri in Savi ter to vodo pili. Danes je to nemogoče," je še dodal.

Mladi napovedujejo nove shode za podnebno pravičnost. Foto: BoBo

Mladi še vedno čakajo na odziv
Predstavnica gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki so marca v več slovenskih mestih pripravili t. i. podnebne štrajke, Dora Smole je opozorila, da več kot pol leta po prvem protestu še vedno čakajo odgovore na njihove pozive. "Podnebni dokumenti, ki so v obravnavi, so v popolnem neskladju s kakršno koli odgovorno politiko," je dejala. Ker imajo mladi dovolj čakanja, se bodo prihodnji petek spet podali na ulice in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novemu Mestu, Novi Gorici, Brežicah in Velenju. "Reševanje podnebne krize postaja prioriteta vse večjega dela družbe, zato je čas, da postane prioriteta tudi za demokratično izvoljene predstavnike," je dejala Smoletova.

Prispevek mladih k skupnemu nujnemu pozivu vladi je tudi več kot 3.000 kartic, ki jih bodo izročili predsedniku vlade. Na njih so po besedah generalne sekretarke ZPMS-ja Brede Krašna risbe, s katerimi so otroci izrazili svoje misli, želje in pozive. "Ena od pravic otrok je tudi pravica do življenja v čistem okolju. Tudi otroci na svoj način razmišljajo o perečih težavah in imajo pravico biti slišani," je poudarila.