Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da se bo sčasoma zaupanje v jedrsko energijo obnovilo in povečalo. Foto: MMC RTV SLO
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da se bo sčasoma zaupanje v jedrsko energijo obnovilo in povečalo. Foto: MMC RTV SLO

NEK bi lahko bil ogrožen zaradi poplav le v primeru velikih pretokov reke Save, ki pa verjetno ne bi bili posledica potresa, temveč večdnevnega deževja na celotnem območju porečja Save. Proti poplavam pa je NEK zavarovan s protipoplavnimi nasipi ob Savi.

Leon Cizelj, vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana.
Stane Rozman
NEK je zgrajen po najvišjih protipotresnih standardih, poudarja predsednik uprave NEK-a Stane Rozman. Foto: RTV SLO

Ob hudih težavah z jedrskimi elektrarnami na Japonskem se pojavlja vedno več pozivov k stresnim testom in preverjanju domačih elektrarn po Evropi. Stranka Zeleni Slovenije je podoben poziv izrekla tudi glede slovenske nuklearke v Krškem. Vodstvo NEK-a ob tem zagotavlja, da se japonski scenarij pri nas ne more ponoviti, ministrica za gospodarstvo pa napoveduje ponoven vzpon jedrske energije.
"Ko se bo položaj umiril, se bo jedrska energija spet pokazala kot pomemben vir energije, ki ga želimo razvijati in za katerega je modro, da ga imamo tudi v Sloveniji," je prepričana ministrica Darja Radić.

"NEK je grajen in projektiran po najvišjih standardih, kar zadeva protipotresno varnost. Hkrati pri nas tudi teoretično niso možni popotresni valovi, ki so uničili reaktorje na Japonskem," je pojasnil predsednik uprave Stane Rožman. Po njegovih trditvah imajo v NEK-u izjemno stabilne in neodvisne vire električnega napajanja, ki so na Japonskem odpovedali. "Četrtič pa imamo zelo drugačno tehnološko rešitev vseh sistemov in samega reaktorja."

Po besedah evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettingerja v Evropski uniji obstaja podpora stresnim testom za vse evropske jedrske elektrarne. Ti bodo prostovoljni in na voljo tudi sosedam ter partnerjem Evropske unije. Podrobnosti bodo dorečene na sestankih v prihodnjih dneh in tednih. O vprašanju jedrske varnosti po japonski katastrofi bodo 24. in 25. marca govorili tudi voditelji EU-ja, je povedal Oettinger.

Dodaten krog hlajenja nuklearke
Vsi prizadeti reaktorji na Japonskem so namreč vrelnovodnega tipa, medtem ko so reaktorji v Krškem tlačnovodnega tipa, "ki ima, kar zadeva jedrsko varnost, najbolj konservativne rešitve". "Poenostavljeno povedano: ima en zaprti krog več od tistih na Japonskem, kar pomeni, da je vgrajena ena pomembna dodatna ovira za zadrževanje radioaktivnih snovi," je pojasnil predsednik uprave NEK-a.
Zapreti NEK? Ne, zgraditi še en blok
O morebitnem začasnem zaprtju jedrske elektrarne, o katerem danes poročajo iz Nemčije, ne razmišljajo. "To je vprašanje nacionalnih politik, kako se opredeljujejo do jedrske energije. To ni nekaj, o čemer bi se odločali operaterji jedrskih objektov," je dejal Rožman.

Slovenski nacionalni energetski program sicer predvideva kombinacijo hidroenergije, termoenergije in jedrske energije. Tako je v njem še vedno načrtovan tudi drugi blok NEK-a, vendar je po besedah Radićeve pot do izvedbe projekta še dolga, saj za zdaj ostaja pri ideji. Do same izvedbe bo tako preteklo še precej let in verjetno bo do takrat tudi jedrska tehnologija napredovala v smeri večje varnosti, je dejala.

"Naša prva prednostna naloga je zagotavljanje jedrske varnosti. Mi smo zelo dobro pripravljeni na vse obratovalne pojave, kar navsezadnje dokazujemo skozi dolgoletno prakso in z ocenami, ki jih dobivam s strani mednarodnih inštitucij," je poudaril Rožman.

Fukušima: Vsak nov dan prinaša večje upanje
Po informacijah, dostopnih ljubljanskemu Institutu Jožef Stefan, posadki v elektrarni Fukušima uspeva zagotavljati zasilno hlajenje v vseh enotah. "Dokler bo hlajenje zagotovljeno, bodo posledice omejene pretežno na neposredno bližino elektrarne. Z vsakim dnem uspešnega zasilnega hlajenja se bistveno zmanjša možnost za posledice večjega obsega," je pojasnil vodja oddelka za reaktorsko tehniko Leon Cizelj.

"Cunamijev v Krškem pač ni"
"NEK bi lahko bil ogrožen zaradi poplav le v primeru velikih pretokov reke Save, ki pa verjetno ne bi bili posledica potresa, temveč večdnevnega deževja na celotnem območju porečja Save. Proti poplavam pa je NEK zavarovan s protipoplavnimi nasipi ob Savi," je pojasnil Cizelj.

Poleg enega hladilnega kroga več je večja razlika med japonskimi in krškim reaktorjem tudi v zadrževalnem hramu, ki je v poškodovanih japonskih elektrarnah mnogo manjši kakor v krški elektrarni. Zaradi tega že pri manjši količini pare pritisk narašča tako, da je treba pritisk zmanjšati z izpusti v okolico, je sklenil vodja oddelka za reaktorsko tehniko.

NEK bi lahko bil ogrožen zaradi poplav le v primeru velikih pretokov reke Save, ki pa verjetno ne bi bili posledica potresa, temveč večdnevnega deževja na celotnem območju porečja Save. Proti poplavam pa je NEK zavarovan s protipoplavnimi nasipi ob Savi.

Leon Cizelj, vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana.