V Sloveniji deluje 25 centrov ponovne uporabe, v katere je mogoče prinesti izdelke, ki jih posamezniki ne potrebujejo več. Ti izdelki so po potrebi deležni popravila ali preoblikovanja, cilj pa je, da se z novimi lastniki podaljša njihova življenjska doba, so pojasnili Ekologi brez meja.

Podatke na področju ponovne uporabe so se v nevladni organizaciji odločili zbrati, da bi dobili jasnejšo sliko o ravnanju z odpadki v Sloveniji. Na nacionalni in evropski ravni ne razpolagamo niti z dobrimi podatki, kaj šele s konkretnimi spodbudami in programi, so opozorili glede ponovne rabe. Ekologi brez meja so se zato odločili pridobiti vsaj okviren vpogled v izvajanje popravil, nakupa iz druge roke in izmenjav v praksi.

Podatke o delovanju centrov ponovne uporabe so pridobili s portala Manj je več. V zadnjih petih letih se po njihovih navedbah pri delovanju teh centrov kaže rast.

Ponovna uporaba pa se udejanja tudi z nakupom in prodajo rabljenih izdelkov prek spleta in trgovin z oblačili iz druge roke. Vsakoletno je na spletnem portalu Bolha za male oglase objavljenih več kot dva milijona oglasov. Na lestvici največkrat iskanih so se lani zvrstili izrazi tomos, stružnica in vrtni traktor. Na največjem portalu za podarjanje dobrin Podarimo.si pa se največkrat izmenjajo stanovanjska oprema ter oblačila in obutev.

Popolnoma unikaten koncept ponovne uporabe izvajajo v ljubljanski Knjižnici reči, kjer 210 športnih, gospodinjskih in tehničnih pripomočkov izposojajo. Lani je bilo opravljenih 350 takšnih izposoj, povpraševanje pa prav tako raste.

Ekologe brez meja so v raziskavi zanimale tudi potrošniške navade. Kot so navedli v sporočilu za javnost, dve petini od 596 vprašanih posameznikov izdelke, večinoma tekstil, ki jih ne potrebujejo več, prodajo oz. podarijo naprej vsak drugi mesec oz. večkrat letno. Skupino izdelkov, kamor spadajo oblačila, tudi največkrat sami popravijo, medtem ko je najpogostejši obisk pri profesionalnem serviserju v primeru okvare tehničnih izdelkov.

Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je že kupila rabljena oblačila in pohištvo, medtem ko obiski izmenjevalnih dogodkov še niso tako priljubljeni – tri petine vprašanih še nikoli ni obiskalo takšnih dogodkov, tisti, ki se izmenjav udeležujejo, pa jih želijo še več – tudi zunaj prestolnice in za izdelke, kot sta orodje in športna oprema.

Prvi dve mesti med razlogi za izvajanje praks ponovne uporabe v vsakdanjem življenju zasedata odgovoren odnos do okolja in finančni prihranek, so še sporočili.