EU in Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Foto: BoBo
EU in Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Foto: BoBo

EU in z njo Slovenija vztrajata, da je treba ukrepati zdaj, največji onesnaževalci pa imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno, je poudaril.

"Madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati," je dejal minister Zajc.

"Slovenija si je že celo pred sprejetjem dokumentov na ravni EU-ja zadala postati ogljično nevtralna do 2050. Ta zaveza bo vidna tudi v zakonu o podnebni politiki in dolgoročni podnebni strategiji, ki ju pripravlja ministrstvo. Čas se izteka in upamo, da bodo tudi druge države po svetu sledile. Le na ta način pa bomo lahko dosegli svetovni napredek, ki ga potrebujemo," še pravijo na okoljskem ministrstvu.

Pogajanja v Madridu so bila izjemno zahtevna in dolgotrajna, je pojasnila članica slovenske delegacije na konferenci COP 25 Eva Černigoj in dodala, da so države želele doseči napredek pri pogovorih, vendar so bila stališča na koncu preveč različna.

Mladi okoljski protestniki so ob končanem plenarnem zasedanju podnebne konference v Madridu dvignili pesti, saj so razočarani nad neodzivnostjo svetovnih delegatov na opozorila znanstvenikov in protestnikov po vsem svetu. Foto: Reuters
Mladi okoljski protestniki so ob končanem plenarnem zasedanju podnebne konference v Madridu dvignili pesti, saj so razočarani nad neodzivnostjo svetovnih delegatov na opozorila znanstvenikov in protestnikov po vsem svetu. Foto: Reuters

"Številne točke na dnevnem redu so sicer bile sprejete, vendar napredek ne odraža nujnosti in ukrepanja, ki ju v boju proti podnebni krizi potrebujemo kot planet," je dodala. Kljub slabemu začetku je bil dosežen napredek na področju akcijskega načrta za spole in na področju prepoznavanja pomena oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami. Prav tako se je uspešno zaključil drugi pregled Varšavskih mednarodnih mehanizmov za izgube in škode kot posledica podnebnih sprememb.

Veliko razočaranje nad maratonskim podnebnim vrhom

Na najdaljšem podnebnem vrhu do zdaj so v Madridu delegati sicer sprejeli smeli podnebni dogovor, ključno odločitev o svetovnem trgu ogljika pa prestavili na leto 2020.

Štiri leta po sklenitvi pariškega podnebnega dogovora je bila glavna naloga letošnje konference držav pogodbenic okvirne konference ZN-a o podnebnih spremembah (UNFCCC) dokončati knjigo pravil za izvajanje omenjenega dogovora.

Kot poroča portal Euronews, se je konferenca v španski prestolnici končala s skromno deklaracijo in neambicioznim klicem državam. 196 delegatov je sprejelo okvirni dogovor o podnebju, s katerim so države pozvali k sprejetju višjih ciljev za omejitev izpusta toplogrednih plinov in pomoči revnim državam, ki že občutijo podnebne spremembe.

Vendar pa so ključni dogovor o svetovnem trgu ogljika prestavili na podnebno konferenco, ki bo naslednje leto v Glasgowu na Škotskem. Trg ogljika je primerljiv s trgovanjem z emisijami v EU-ju, saj lahko države z manj izpusti prodajajo pravice državam z več izpusta.

Podnebni vrh v Madridu razočaral

Razočaranje okoljevarstvenih skupin

Okoljevarstvene skupine in aktivisti so obtožili svetovne voditelje najbogatejših držav sveta, da so pokazali malo zanimanja za resne pogovore o podnebnih spremembah oziroma o podnebni krizi.

"Pogovori kažejo, kako neenotni so si svetovni voditelji glede izrednega poziva znanstvenikov in zahtev javnosti na ulici," je dejala podpredsednica za podnebje in gospodarstvo na miselnem vozlišču World Resources Institut Helen Mountford.

"Zadnjih 24 ur 90 odstotkov udeležencev konference sploh ni sodelovalo pri pogovorih," je dejal delegat iz Papue Nove Gvineje Kevin Conrad.

Dvotedensko podnebno konferenco, ki bi se morala končati v petek, so delegati podaljšali za 40 ur, zaradi česar je bila konferenca v Madridu med najdaljšimi v 25-letni zgodovini.

MMC podrobno:

Podnebje smo spremenili. Zdaj moramo še sebe.

Znanstveniki so izračunali, da bi se morali izpusti emisij zmanjšati za 7,6 odstotka letno, začenši naslednje leto, če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega dogovora in zvišanje povprečne letne temperature za manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje oziroma za prizadevanje k 1,5 stopinje Celzija.

Trenja na podnebni konferenci so izbruhnila med manjšimi državami (ki trdijo, da znova niso bile slišane) in državami v razvoju, ki so med večjimi onesnaževalkami okolja.

Čilski predlog označen za "izdajo"

"Skoraj smo tam. Težko je, zahtevno je, a se bo izplačalo," je dejala čilska ministrica za okolje in predsednica COP25 Carolina Schmidt. Foto: Reuters

Predsedujoča država podnebne konference COP25 Čile, ki je zaradi protestov podnebni vrh preselila v Madrid, je sporočila, da so se države poskušale uskladiti predvsem glede dveh težav: kako doseči finančno podporo revnejšim državam, ki so jih prizadele podnebne spremembe, in mednarodnemu trgu ogljika. Glavni kamen spotike 196 delegatov z vsega sveta pa ostaja, v kolikšni meri se bodo države zavezale izpolnitvi svojih obljub.

Čile je bil zaradi svojega prvotnega predloga na podnebnem vrhu deležen ostrih kritik, saj naj bi bil njegov predlog tako slab, da so ga okoljevarstveniki označili kot "izdajo" pariškega podnebnega dogovora.

Gospodarstveniki menijo, da bi dovoljenje podjetjem in bogatim državam, da vlagajo v ukrepe za zajezitev izpusta emisij v ozračje, kot je zaščita gozdov, v revnejših državah lahko postalo ključni ukrep pri zniževanju emisij pod pogojem, da je takšno ravnanje pregledno.