Sklic seje odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na temo plačil za kmetovanje na območjih z omejitvami so zahtevali v poslanski skupini SDS-a, kjer ob tem, da bi moralo biti točkovanje ustreznejše za strma in druga problematična področja, menijo, da bi morali plačila za kmetovanje na območjih z omejitvami izvzeti iz obračuna dohodnine in da bi morala biti plačila za naravne ali druge omejitve izplačana v tekočem letu, je na današnji seji povzel Tomaž Lisec iz SDS-a.

Kmetijska ministrica Irena Šinko je povedala, da je ministrstvo s Kmetijskim inštitutom Slovenije oblikovalo popravek modela točkovanja kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi možnostmi glede na njihovo strmino, nadmorsko višino in lego na kraškem terenu. Na kritiko SDS-a, da je bil pravilnik o razvrstitvi v javni obravnavi le tri dni, pa je odgovorila, da so ga pred tem že tako ali tako usklajevali z vsemi deležniki in da so ga želeli najprej dati v popravek Halozam, kjer so jim na terenskem obisku predstavili problematiko obdelovanja površin na strmih področjih.

Nov strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027, ki uvaja nov sistem preverjanja s satelitskimi posnetki, je prinesel spremembe pri izplačilih za naravne ali druge omejitve, tako da se njihovo izplačevanje prenaša z jeseni na januar prihodnje leto. Končne rezultate ugotovitev pregledov s pomočjo sistema za spremljanje površin se lahko objavi po 2. novembru, ki je tudi zadnji rok za spremembe in umike zahtevkov, vezanih na površino, je spomnila ministrica.

Po noveli zakona o dohodnini, ki se je uveljavila z letošnjim letom, se plačila za kmetovanje na območjih z omejitvami v vrednosti 50 odstotkov štejejo med obdavčljive prejemke. Temu v SDS-u nasprotujejo. Menijo, da je treba čim prej začeti razmišljati o spremembi dohodninske zakonodaje, je povedal Lisec in opozoril, da vse te težave, s katerimi se spoprijemajo kmetje na problemskih območjih, lahko privedejo do tega, da bodo kmetovanje opustili, teren pa se bo začel zaraščati.

Andreja Živic iz Svobode je opozorila, da je večina teh kmetij manjših in da se pri dohodnini uvrščajo med normirance, kar pomeni, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov in da je tako obdavčena le razlika.

Ministrica pa je povedala še, da se sredstva za plačilo za naravne ali druge omejitve v sklopu novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 v letu 2024 povečujejo za 5,5 milijona, na 48 milijonov evrov, ter da bo pravilnik o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost po načrtih sprejet prihodnji teden. Na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o kmetijstvu, približno 50 uredb zaradi uveljavitve novega strateškega načrta skupne kmetijske politike, pripravljajo pa tudi predloge za njegove izboljšave.