Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena najbolj pozitivnih zgodb, ki je izšla iz pandemije novega koronavirusa, je spoznanje, da ljudje v težkih trenutkih znamo stopiti skupaj. Od konkretnih pomoči sočloveku do ustvarjanja virtualnih skupnosti.
"Za dobre medsebojne odnose je zelo pomembno, da drugega doživljamo kot ločenega človeka in mu dovolimo, da občuti, kar sam občuti," o spoprijemanju s tesnobo v času novega koronavirusa razmišlja psihiatrinja Breda Jelen Sobočan.
"Dejstvo je, da otroci vedo, da je koronavirus med nami, šole so zaprte, otroci ne smejo iti na igrišča," objektivne okoliščine nove situacije opisuje Neža Prah Seničar, ki je v ekipi ustvarjalcev oddaje Izodrom.
Odrasli v šolah pogosto želimo, da bi bili vsi učenci v razredu med seboj prijatelji, kar je zelo idealistično. Osnovnošolski razred je izjemno heterogena skupina, v kateri otroke običajno združujeta le starost in kraj bivanja.
Znanstveniki domnevajo, da se je ljubezen med partnerjema evolucijsko razvila iz navezanosti matere in novorojenčka. V obeh primerih ključno vlogo igrajo možgani.
Če smo v prejšnjem stoletju želeli na splet, smo se morali usesti pred računalnik, danes pa ga nosimo v svojem žepu, kar lahko opišemo kot razlitje kiberprostora.
"Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, zdaj že ve, kako bi se v šoli moralo delati. V resnici ni tako preprosto. Usklajevanje pričakovanj in pa resnična zmožnost je v resnici ena bolj zahtevnih stvari v šoli," pravi učiteljica v osnovni šoli Jožica Frigelj.
Ivana Zajc, magistrica slovenistike in primerjalne književnosti, pravi, da jo je študij humanistike opremil s strategijami razumevanja družbe in razmišljanja o njej.
Novinarji so me želeli gostiti v svoji oddaji. Odgovorila sem, da ne morem, ker imamo s celo ekipo načrtovano operacijo možganskega tumorja. Veste, kakšen je bil odgovor? 'Saj vendar lahko premaknete operacijo za dve uri.'
"Ženska, ki je ni sram svojih užitkov in ima sebe 'naštudirano', lahko načara čudovita doživetja v intimi z moškim", če le zna oziroma si upa povedati, česa si želi in česa ne, je prepričana Nina Orel.
Matej Košir, diplomirani fizioterapevt, pravi, da mu je Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ponudila dobro osnovo za nadaljnje izobraževanje: "Noben faks te ne nauči delati, je pa super, če ti da temelj, na podlagi katerega se lahko učiš naprej."
Skakalna zima 2019/20 se preveša v zadnjo tretjino in končno so na sporedu prvi poleti v Kulmu. O posebnostih poletov se je za podkast SOS-odmev razgovoril Robert Kranjec, ki zdaj kroji in šiva kombinezone za najboljše slovenske skakalce.
Biti star naj ne bi bilo sramotno. Res pa je, da nam družba daje razumeti, da nismo več produktivni, da smo odvečni, čeprav lahko dokažemo nasprotno, pravi 80-letni Janez Štrbenc.
Benjamin Penič se je za študij na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani odločil zaradi notranjega vzgiba pomagati ljudem in prispevati k ustvarjanju bolj vključujoče družbe z manj predsodki in stigmami.
Kult Franceta Prešerna je začel rasti kmalu po njegovi smrti, ko je postal eno od središč nacionalnega gibanja. Danes je nepogrešljiva oseba slovenske kulture, ki svoj status ohranja in utrjuje prek izobraževalnega sistema.
"Islam uči svobodo religije in pravi, da vera ni sila, ampak stvar srca. Sila lahko upogne glave, ne more pa upogniti srca. Če kakšne islamske države mislijo, da bodo koga islamizirale, je to v čistem nasprotju z učenjem islama," pojasni Maha Ahmed.
Doron Hekič, ki je magistriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ugotavlja, da število gradbenih investicij in povpraševanje po gradbenih inženirjih naraščata, interes za študij gradbeništva pa upada.
"Če bi mene nekdo dvakrat na dan brcnil, privezal na verigo in mi ne dal hrane, bi ga po dveh mesecih tudi jaz ugriznil," pravi Simon Mihorič. "Pes ni nikoli kriv. Pes ne zna govoriti. Brani se lahko le tako, da zarenči in ugrizne," doda.
Žan Karničar je že med študijem precej časa namenil praksi na fakulteti in v zasebni veterinarski kliniki, tako da je po diplomi takoj vedel, kje se bo zaposlil. Tudi na splošno diplomanti veterinarske fakultete nimajo težav pri iskanju službe, pravi.
Računalničarka Marinka Žitnik je podrobno spoznala razlike med evropskim in ameriškim univerzitetnim sistemom, kot pravi, "v ZDA nikomur niti na pamet ne pade, da bi si pisal neke ure in dodatke, ki jih ne opravlja. Nihče si ne piše ur."
Neveljaven email naslov
