Dvojno glasovanje se šteje za zlorabo volilne pravice in je tudi kaznivo po kazenskem zakoniku. Foto: RTV SLO
Dvojno glasovanje se šteje za zlorabo volilne pravice in je tudi kaznivo po kazenskem zakoniku. Foto: RTV SLO

Voliti predsednika republike je diskrecijska pravica vsakega državljana, tudi tistega, ki ne živi v mejah matične države.

Franci Feltrin, podpredsednik Slovenske konference SSK
Zakonodajalčeva nespretnost povzroča težave v praksi, ker morajo Državna volilna komisija in drugi organi takšne zakone ustrezno razlagati, kar povzroča nemalo težav, saj je možnih več razlag, opozarja Zagorc. Foto: RTV SLO

Manjše in indivudalne napake v volilnem postopku praviloma sem ne sodijo. Za MMC je Zagorc dejal, da se lahko zgodi, da posameznik v tujini glasuje dvakrat, vendar je pri tem opozoril, da ne bo mogoče, da bi volilna komisija dvakrat upoštevala glas enega volivca, saj se bodo preverjale prispele glasovnice po pošti s seznami volilnih imenikov. Dvojno glasovanje se šteje za zlorabo volilne pravice in je tudi kaznivo po kazenskem zakoniku.

Glasovanje po pošti, na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in tudi druge načine glasovanja slovenskih volivcev ureja v principu zakon o volitvah v državni zbor. Eno od volilnih opravil, to je izdajanje volilne karte, pa urejeta dva zakona, vsak na svoj način. Zakon o volitvah v državni zbor pravi, da se pošlje vsem državljanom, ki imajo stalno prebivališče v tujini, zakon o evidenci volilne pravice pa govori, da se izda volilna karta le na zahtevo tega državljana, je povedal Zagorc.

Zagorc: RVK si mora zaradi zakonodajalčeve nespretnosti sam razlagati zakone
Na vprašanje, zakaj zakona o evidenci volilne pravice in o volitvah v državni zbor (po katerem se ravnajo v Državni volilni komisiji) ne določata istega postopka, je Zagorc odgovoril, da sta zakona neusklajena, vendar zakone sprejema državni zbor, in ne volilni organi, tako da je treba vprašati njih ali predlagatelja zakona, zakaj ni ustrezno popravil obeh zakonov. Zakonodajalčeva nespretnost namreč povzroča težave v praksi, ker morajo Državna volilna komisija in drugi organi takšne zakone ustrezno razlagati, kar povzroča nemalo težav, saj je mogočih več razlag.

Državna volilna komisija se je morala odločiti, ker ne more čakati na spremembo zakona. V takšnih primerih je sledila načelu, da je treba slovenskim državljanom čim bolj iti na roko, torej in favorem volilcu, pri čemer je seveda zagotovila mehanizme, da ne bi prišlo do zlorab v končnem izidu.

Odziv ministrstva za notranje zadeve in Svetovnega slovenskega kongresa
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) v povezavi z glasovanjem iz tujine opozarja, da je sistem urejen tako, da dvojno glasovanje ni možno. Ob tem sporočajo, da so za točno in popolno evidenco zainteresirani vsi. V zvezi z volilno problematiko se je oglasil tudi Svetovni slovenski kongres, ki pozdravlja sklep Državne volilne komisije, da razpošlje glasovnice vsem državljanom.

A. M./R. B.

Voliti predsednika republike je diskrecijska pravica vsakega državljana, tudi tistega, ki ne živi v mejah matične države.

Franci Feltrin, podpredsednik Slovenske konference SSK