Soočenj kandidatov je konec, zato pa so o izidih volitev spregovorili predstavniki parlamentarnih strank. Foto: RTV SLO
Soočenj kandidatov je konec, zato pa so o izidih volitev spregovorili predstavniki parlamentarnih strank. Foto: RTV SLO
Alojz Sok
Alojz Sok medijem očita, da so Peterleta že po prvem krogu naredili za poraženca, čeprav je bil tedaj dejansko zmagovalec. Foto: RTV SLO
Prvaki o izidih volitev

Po mnenju Katarine Kresal, LDS, in Boruta Pahorja, SD, bi bilo Türkovo zmago nesmiselno pripisovati medijskemu vplivu ali centrom moči iz ozadja; za uspeh naj bi bile zaslužne vrednote in argumenti, ki jih je predstavil, po mnenju Pahorja pa tudi dejstvo, da je nastopil kot nov obraz in da ni član nobene stranke. Karl Erjavec, DeSUS, je poudaril tudi dejstvo, da Türkova podoba v medijih ni bila vselej pozitivna.

Nasprotno Zmago Jelinčič, SNS, meni, da sta bila oba kandidata slaba in da so volivci izbrali pač manjše zlo, saj so se bali, da bi v primeru zmage Peterleta Cerkev dobila še večji vpliv. Prvak nacionalne stranke je poudaril tudi vlogo medijev, s čimer se je strinjal Alojz Sok, NSi, ki je zatrdil, da so mediji po prvem krogu Peterleta naredili za poraženca, kar naj bi mu v drugem škodilo. Tudi Janez Podobnik, SLS, je dejal, da so bila stališča po prvem krogu že preveč izdelana.

Vladna politika
Kandidati so se večinoma strinjali, da so predsedniške volitve "poglavje zase", ki ga je treba ločiti od strankarskih preferenc in (ne)strinjanja z vlado. Kljub temu naj bi vladna politika, zlasti gospodarska, vsaj delno prispevala k izidom. Peterleta naj bi tako po besedah Alojza Soka "pokopal" tudi problem inflacije, še bolj jasna pa je bila Katarina Kresal, ki je edina menila, da visoka podpora Türku hkrati pomeni nezaupnico vladajoči koaliciji.

Vrednote volivcev
Alojz Sok je v zvezi s porazom Peterleta dejal, da je njegova vloga v zvezi z osamosvojitvijo nesporna in da nizka podpora volivcev priča o tem, da Slovenci tega procesa ne cenijo več dovolj. S tem se ni strinjal Milan Zver, SDS, ki je omenil rezultate ankete, po kateri Slovenci osamosvojitvi pripisujejo višjo vrednost kot na primer narodno-osvobodilnemu boju med drugo svetovno vojno. Vrednote naj se tako ne bi bistveno spremenile, zato pa Peterle ni dovolj prepričljivo pokazal, da jih res zastopa, še meni Zver. Podobno je razmišljal Borut Pahor, ki je dejal, da si je Peterle skušal "pripeti preveč medalj" oziroma je svojo vlogo med osamosvojitvijo preveč poudaril. Nasprotno pa je Katarina Kresal dejala, da je zmagovalcu prednost prinesla predvsem njegova vizija za prihodnost.

Negativna kampanja
Borut Pahor in Katarina Kresal sta spregovorila tudi na temo negativne kampanje, ki se je razplamtela predvsem zadnji teden volitev, vendar pa je po mnenju obeh predstavnikov opozicije napadalna drža Peterletu bolj škodila kot koristila. Povsem drugače meni Zmago Jelinčič, ki je opozoril, da kampanje ne moremo imenovati umazane, sploh, če jo primerjamo s tistim, kar se dogaja v drugih državah. Podobno trdi Alojz Sok, ki je dejal, da je normalno, da se med predvolilnim bojem tudi kdaj "zaiskri". Tudi Janez Podobnik meni, da je običajno, da se med kampanjo pojavi tudi kakšno vprašanje, ki se kandidatom ne zdi prijetno.

Prvaki o izidih volitev