Rimski cesar Julij Cezar je leta 46 pred našim štetjem v Rim pripeljal prvo žirafo. Nenavadna žival naj bi imela za mater kamelo, za očeta pa leoparda, zato so jo imenovali žirafji leopard, zanjo pa se je ohranilo tudi strokovno ime giraffa camelopardalis.

Njegova žena Josephine ni imela nič bolj običajnega ljubljenčka, saj ji je družbo delal nihče drug kot orangutan. Saj ni res, pa je: opico je med večerjo posadila kar na stol zraven sebe in ji oblekla suknjič!

Nič manj "norih" živalskih prijateljčkov niso imeli tudi nekateri drugi člani vplivnih družin ali rodbin. Egipčanski faraon Ramzes II. je imel tako na primer leva Anta-M-Nekhta, rimski cesar Neron tigrico Phoebe, španski kralj Karel V. si je omislil kar sedem tjuljnjev, njegov francoski "kolega", Ludvik IX., pa je pod svojo streho sprejel slona in ježevca.

Posebej znan ljubitelj živali je bil britanski kralj Henrik III., ki je med svojo vladavino med letoma 1216 in 1272 zbral zavidljivo pester "živalski vrt"; spisek vseh živali si je zdaj mogoče ogledati v Tower of Londonu. Henrikovi "sostanovalci" so bili trije leopardi in "beli medved" (najverjetneje je šlo za severnega medveda), ki je svojo malico – ribe lovil kar v Temzi.

Živalsko družbo so radi imeli tudi poznejši vplivni možje. Winston Churchill je bil lastnik kar nekaj živali, vse pa je pokopal na živalskem pokopališču na svojem posestvu Chartwell Manor. Najbolj pri srcu mu je bil oranžni maček Jock I., ki mu ga je podaril dober prijatelj Jock Colville. Na istem posestvu, ki je zdaj odprto za javnost, še vedno živi Jockov potomec, Jock III.

To ni Bela hiša, to je živalski vrt!
Ameriški predsedniki in njihove družine ob vselitvi v Belo hišo že tradicionalno s seboj pripeljejo tudi svoje hišne ljubljenčke. In teh res ni bilo malo. So morda upoštevali nasvet Harryja Trumana, ki je ob izvolitvi dejal, da bo njegov pes edini pravi prijatelj v Washingtonu? Že prvi predsednik George Washington je imel kar 36 lovskih psov, papigo Polly in več konjev, Abraham Lincoln pa je sprostitev med napornim delavnikom našel v druženju s puranom Jackom, kozama Nanny in Nanko, poniji, psi, mačkami, prašiči in belim zajčkom.

Prebivalstvo Bele hiše pa se je prav neverjetno povečalo med predsedovanjem Franklina Delana Roosevelta. Mesto v zgodovini je našel njegov škotski terier Fala, saj jo republikanci Roosevelta obtožili, da je zapravil milijone davkoplačevalskega denarja zato, da je poslal ladjo na Aljasko, ki je Falo pripeljala v Washington. Roosevelt je obtožbe zavrnil v znamenitem "govoru Fala", v katerem je med drugim dejal: "Njegova škotska duša je besna. Življenje se mu je zaradi republikancev povsem obrnilo na glavo." Fala ima v Washingtonu celo svoj spomenik. Roosevelt je poleg tega imel tudi škotsko terierko Meggie, nemškega ovčarka Majorja, setra Winksa in mastifa Blazea.

Še bolj pestro druščino štirinožcev si je omislil John F. Kennedy. Imel je mačko Tom Kitten, konja Sardarja, ponije Macaronija, Texa in Leprechauna, pse Welsha, Plushinko, Shannon, Wolfa, Clipperja, mladičke Pushinke in Charlieja Blackie, Butterfly, Streakerja in White Tipsa, poleg tega pa še kanarčka Robina, zajca Zsa Zsa, papigi Bluebell in Marybelle ter hrčke Debbie in Billie.

Med najbolj znamenite ljubljenčke v ameriški zgodovini sodi tudi črnobeli kokeršpanjel Checkers, ki je "rešil" kariero Richarda Nixona, ko si je ta leta 1952 prizadeval za mesto podpredsednika ZDA. Ko so ga obtožili, da je za kampanjo na skrivaj dobil veliko denarja od svojih starih političnih prijateljev, se je Nixon pojavil na televiziji in zatrdil, da je edino darilo, ki ga je kdaj koli dobil, Checkers, ki pa ga ni mogel zavrniti, saj ga njegovi otroci obožujejo.

Vse omenjene živali vstopa v poslopje niso imele, kar nekaj neobičajnih živali pa se je vendarle sprehajalo prav po hodnikih in sobanah Bele hiše. Theodore Roosevelt je ponija Algonquina strpal kar v dvigalo in ga nato privedel do sobe bolehnega sina. Calvin Coolidge je dovolil, da sta se po hodnikih morda najvplivnejše zgradbe na svetu preganjala dva rakuna, John Quincy Adams pa je v eni izmed kopalnic skrival kar aligatorja.

Anja Pavlič