Eden najbolj prepoznavnih slovenskih politikov je že dve leti in pol eden vidnejših članov Evropske ljudske stranke, največje politične sile v 785-članskem parlamentu. "Nekdanji predsednik države Milan Kučan se ni odpovedal svojim možnostim vplivanja pri razvoju političnega prostora," je prepričan Peterle, ki opozarja, da so Slovenci lahko zelo srečni zaradi kakovosti hrane, ki jo (za zdaj) uživajo. Več o njegovih pogledih na predsedniško kandidaturo in kako bi sam posredoval ob podobnih dogodkih, kot so se zgodili v Ambrusu, v pogovoru, ki smo ga s Peterletom opravili v njegovi pisarni v stavbi Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Kako ocenjujete dosežke in delo evropskega parlamenta, slovenskih evroparlamentarcev in vas samih na polovici petletnega mandata?

Slovenski parlamentarci v EP-ju smo razumeli njegovo vlogo in jo tudi dobro izkoristili pri svojem delu. Parlament je v prvem polčasu tega mandata okrepil vlogo v institucionalnem trikotniku komisija – svet – parlament. Parlament, ki je edina demokratično izvoljena inštitucija EU-ja, je tudi zelo okrepil svoj vpliv. Še posebej pa sem vesel zaradi uspeha svoje pobude za boj evroposlancev proti raku. Zdaj nas je že 55 in postajamo čedalje vplivnejša skupina za zdravje znotraj parlamenta in tudi širše.

Kako je po vašem mnenju Slovenija ta hip pripravljena na predsedovanje EU-ju?

Po moji oceni tečejo priprave na predsedovanje dobro, sicer ne na vseh področjih enako. Slovenija si ni postavila nemogočih ciljev in tudi EU si ne želi, da bi na dnevni red postavljali neke posebne projekte, pač pa bi bili vsi veseli, če bi nekatere zadeve, ki se vlečejo že dlje časa, Slovenija pripeljala do konca.

Računajo predvsem na naše izkušnje glede jugovzhodne Evrope in tukaj ima Slovenija možnost na dodano vrednost. Pričakuje se tudi, da bomo peljali odnose EU-ja s preostalimi deli sveta, zlasti ZDA in Rusijo, naprej. Gotovo lahko predsedovanju damo nekaj svoje barve, uspeli pa bomo predvsem tam, kjer bo za naše predloge in pobude dovolj politične večine ali soglasja. Dejansko je na preizkušnji slovenska politična modrost in pobuda, na veliki preizkušnji bo tudi naša diplomacija.

Kako gledate na aktualne politične dogodke v Slovenije z razdalje?

Marsikatero politično dogajanje v slovenskem političnem prostoru se od tukaj vidi boljše, čeprav ne vidimo vseh pomembnih detajlov. V zadnjem času je prišlo do razvoja, ki bo mogoče na dan priklical kakšno novo ali celo dve politični stranki. Slovenski politični prostor še ni stabilen. Razvoj je odvisen od akterjev, ki želijo vplivati na našo prihodnost, mislim pa, da je ob vsem tem dogajanju zelo pomembno, da ohranimo državotvornost, in da vsi politični akterji skrbijo za tisto, kar je za našo državo v celoti pomembno.

Tako navznoter kot navzven imamo trenutno dobro gospodarstvo, država si je mednarodni ugled okrepila z vstopom v evroobmočje, še bolj pa si ga lahko okrepi z uspešnim predsedovanjem, glede katerega poteka zadnje leto temeljitih priprav. Poleg tega, da moramo ohranjati enotnost, moramo tudi spoštovati različnost, ob pojavu novih političnih pojavov, krizi na levi in deloma tudi na desni, pa morajo biti te zadeve v ospredju.

Menim, da je pri nas splošna politična zavest državljank in državljanov takšna, da si želijo pojavov, ki bodo dajali v ospredje državo in skupno dobro, ne pa težnje k privatizaciji države za svoje ožje interese.

Ste imeli ob omembi ustanavljanja novih političnih strank v mislih krizo v LDS-u in nekdanjega predsednika Milana Kučana?

Kriza v LDS-u je očitna in v Sloveniji se je že večkrat zgodilo, da se je iskalo kakšnega odrešenika. Milan Kučan naj bi se sicer tej vlogi odpovedoval, nikakor pa ne daje vtisa, da bi se odpovedoval svojim možnostim vplivanja pri razvoju političnega prostora. Marsikdo stavi nanj in upa na njegovo večjo angažiranost, kar je seveda njihova in njegova pravica. Sam mislim, da bo slovenski politični prostor normalen, ko bo imel močno krščansko stranko modernega evropskega tipa, kakršne v Sloveniji še ni, da pa bo Slovenija imela tudi liberalno demokracijo močnega tipa.

Sam sem nekoč izstopil iz vlade predvsem zato, ker razvoj liberalne demokracije ni šel v to smer, saj je bila liberalna na gospodarskem področju, na političnem pa je ohranjala kontinuiteto politiko partije. Ko se bo tukaj zgodilo kaj novega, lahko računamo tudi na prelom v smislu, da bo liberalna demokracija postala bolj evropska.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za predsednika države?

Zato ker mislim, da bi lahko na tem mestu s svojimi izkušnjami, znanjem in zvezami, ki jih imam po Evropi in svetu, prispeval veliko dodane vrednosti v dobro vse Slovenije. Mislim, da je moja kandidatura dozorela. Menim, da bi lahko razvil nov profil predsedovanja v skladu z ustavo in zakoni, zanima pa me tudi tesna povezava med predsednikom in parlamentom, ki sem jo v preteklosti pogrešal.

Bolj bi lahko prispeval k povezovanju ustvarjalnih sil v Sloveniji in mislim, da spada k delu predsednika to, da utrjuje ozračje, v katerem je ustvarjanje pozdravljeno, dobrodošlo. Mislim, da lahko k takšnemu naklonjenemu ozračju in z mojimi pogledi na Slovenijo in politično sodelovanje veliko prispevam.

Kaj očitate profilu sedanjega predsednika države Janeza Drnovška?

Ničesar ne očitam, vendar pa bi rad v skladu z možnostmi, ki jih dajejo ustava in zakoni, razvil drugačen profil. Rad bi na drugačen način prisluhnil ljudem in bi predsedovanje izkoristil za delo, ki močneje krepi slovensko državo, družbo in narod, torej tudi za 300.000 Slovencev zunaj meja države.

Kaj bi kot predsednik storili, če bi se ponovili dogodki v Ambrusu?

Predsednik nima izvršilnih pristojnosti, lahko pa s svojo besedo, pobudo in ideološkim prizadevanjem nedvomno prispeva k temu, da pride do dobre rešitve. Ko pride do takšne eskalacije, kot smo ji bili priča, bi se moral predsednik jasno oglasiti, če meni, da je potrebna pobuda, s takšno pobudo se lahko tudi obrne na politične predstavnike v skladu s svojo vestjo. Ni predsednik tisti, ki bi moral imeti rešitev v žepu, je pa eden tistih, ki lahko k rešitvi prispeva, ne da bi zapuščal področje svoje kompetence.

Kako bi primerjali slovensko hrano s tujo kot človek, ki je veliko na poti po tujini?

Že velikokrat sem rekel, da ima slovenska hrana še okus. Mislim, da smo v primerjavi z nekaterimi drugimi zahodnoevropskimi državami glede dostopa do dobre prehrane še kar na dobrem. Vprašanje prehrane bo čedalje bolj vidno v kontekstu skrbi za zdravje, zato menim, da bi morali Slovenci čedalje bolj paziti na to, da ostane kakovostna hrana naša privlačnost glede zdravja, za tujce, ki prihajajo k nam, pa element privlačnosti.

Ni nam treba posegati po sodobnih marketinških prijemih, temveč je dovolj tradicija, ki nam omogoča dobro hrano, recepte in počutje.

Andrej Leban