Foto: RTV SLO
Foto: RTV SLO
Foto: RTV SLO
Ustavno sodišče.
Foto: RTV SLO
Foto: RTV SLO

Ministrstvo za kulturo je v petek, 1. aprila popoldne na svojih spletnih straneh objavilo predlog zakona o RTV Slovenija. Več tukaj.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je predlog pet dni zatem tudi uradno predstavil javnosti in napovedal, da ga bo državni zbor obravnaval že na aprilski seji, in to po hitrem postopku. Več tukaj.

Več tukaj.

Po srečanju je Simoniti sporočil, da so upoštevali nekatere pripombe sindikata (predvsem glede imenovanja urednikov) in napovedali možnost sprejemanje zakona po normalnem postopku. Več tukaj. To se je sicer uresničilo, vendar je bil zakon v prvem branju obravnavan na izredni seji. Koalicija je namreč trdila, da je to potrebno zaradi pomembnosti zakona. Več tukaj.
Ministrstvo je napovedalo še, da bo upoštevalo predloge vodstva zavoda. Več tukaj. Spremenjeni predlog je vseboval nekatere popravke sindikata novinarjev RTV-ja in vodstva zavoda. Simoniti je tudi napovedal takojšnjo obravnavo predloga na vladi. Več tukaj.
Predstavniki novinarskih organizacij še vedno niso bili zadovoljni s predlogom, saj naj bi tudi drugi vseboval večino nesprejemljivih rešitev iz prvega predloga, ki ogrožajo novinarsko in uredniško avtonomijo. Zavzeli so se tudi za široko javno razpravo o novem zakonu in kot zgled navajali britansko javno radiotelevizijo BBC, kjer se je zakon spreminjal v veliko daljšem časovnem obdobju. Več tukaj.
22. aprila je bil zakon v prvem branju potrjen v DZ-ju. Več tukaj.
Zbor za republiko je pripravil javno tribuno, kjer so zagovorniki zakona opozorili, da je treba takrat veljavni zakon o RTV-ju spremeniti, sodelovali pa so tako zagovorniki kot nasprotniki predloga zakona. Več tukaj.
Javno razpravo o zakonu je pripravil tudi državni zbor. Cilj dolgotrajne razprave je bil dobiti mnenja glede predloga zakona, na podlagi katerih bi nato predlagatelji zakon popravili. Več tukaj.
Novinarske organizacije pa so se odločile, da bodo dogajanje ob sprejemanju novega zakona o RTV-ja internacionalizirale. Takoj je v razpravi na dan javne razprave v DZ-ju v organizaciji Mirovnega inštituta predsedujoči odboru za medije pri Svetu Evrope Karol Jakubowicz dejal, da je novi RTV-zakon potencialen recept za katastrofo, eden od avtorjev zakona, poslanec Branko Grims, pa je zatrdil, da je namen novega zakona poslovanje RTV-ja narediti bolj transparentno. Več tukaj.

Novinarji so v zvezi z zakonom pisali predsedniku Evropske komisije novinarjev Arneju Königu, nato pa se je za to potezo odločil tudi minister Simoniti, da bi - kot je dejal - predstavil tudi vladni pogled na zakon. Več tukaj. Ker je v njem omenjal tudi predsednika sveta RTV Slovenija Janeza Kocijančiča, se je v komunikacijo vključil tudi ta, ki je v pismu zavrnil ministrove navedbe v zvezi z njim. Več tukaj.
Slovenijo je obiskal generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev Aidan White, ki je v pogovorom s predsednikom države Janezom Drnovškom zatrdil, da so svobodni mediji eden od stebrov demokratične družbe. Več tukaj. V zvezi z Whitovim obiskom pa je protestiral član SDS-a Branko Grims, ki je trdil, da za njegov obisk ni vedel, in da potem ko je zanj izvedel, z njim ni mogel priti v stik. Več tukaj.

Svoje pripombe na zakon je prestavil tudi državni svet. Več tukaj.
O predlogu zakona se je izrekla tudi državnozborska zakonodajno-pravna služba. Opozorila je na nekaj nepravilnosti, ki so se nanašale predvsem na imenovanje članov programskega sveta. Več tukaj. Grims je v odzivu zatrdil, da je mnenje omenjene službe politično, in ne strokovno. Več tukaj.
Predlog zakona je dobilo v roke tudi ustavno sodišče, ki je presodilo, da ta v enem delu ni v skladu z ustavo, in zakonodajalcu naložilo, da ga v devetih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu spremeni. Problem je po mnenju ustavnih sodnikov ta, da se je soodločanje delavcev pri upravljanju zavoda omejilo. Več tukaj.
Zakon je šel nato spet na pristojen odbor, ki je podprl vse spremembe koalicijskih poslancev, zavrnil pa opozicijske in tiste, ki sta jih predlagala poslanca madžarske in italijanske manjšine. Več tukaj.
Nekdanji novinar Dela Marjan Sedmak je nato v imenu 1.283 volivcev vložil pobudo za refendum o zakonu o RTV-ju. Več tukaj. Predsednik parlamenta je sicer napovedal, da bo zaradi tega odločanje o zakonu najverjetneje prestavljeno na jesen, vendar pa je pobudo kasneje na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe zavrnil. Ta je presodila, da referendumsko vprašanje ni postavljeno po zakonu, je pomanjkljivo in nepravilno oblikovano. Več tukaj.
Ker v drugem branju nobeno od dopolnil ni bilo sprejeto, je bilo odločanje o zakonu dodano na konec junijske seje, s čimer se opozicija sicer ni strinjala. Tako je bil 22. junija zakon o RTV-ju po burni razpravi in obstrukciji LDS-a in SD-ja sprejet v državnem zboru. Tudi predlagatelj zavrnjene predloga o referendumu Marjan Sedmak je zahteval preložitev, saj je trdil, da mu še ni uspelo preučiti odgovora na svoj predlog, ki ga je dobil od DZ-ja. Več tukaj.
Slab teden po sprejetju zakona je LDS s pomočjo SD-ja zbral potrebnih 30 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Poslanci SD-ja so se o podpisu na predlog o razpisu referenduma odločali po svoji vesti, saj so se mnenja med predsednikom stranke Borutom Pahorjem in predstavniki poslanske skupine razlikovala. Več tukaj. Vendar pa okrnjena opozicija podpisov takrat ni vložila, saj je čakala na odločitev DS-ja o vetu na zakon. Ta ga je sprejel 29. junija, predlagatelji veta pa so trdili, da DZ sploh ni upošteval pripomb DS-ja na zakon. Več tukaj.
Vlada je nato sprejela priporočilo za DZ, naj ta ne upošteva veta DS-ja (več tukaj), kar je potrdil tudi pristojni odbor državnega zbora. Več tukaj.

Tako je bil 15. julija zakon v DZ-ju še enkrat potrjen (več tukaj), še isti dan pa je opozicija vložila podpise za razpis referenduma (več tukaj). Zaradi nekaterih nejasnosti je pobudo popravila (več tukaj) in poslanci DZ-ja so nekaj dni za tem po burni seji (predsednik DZ-ja Franc Cukjati ni dovolil, da bi beseda tekla o čem drugem kot o vsebini odloka) odločili, da bo referendum 25. septembra. Več tukaj.