Pri aplikaciji Supervizor smo prvi dan našteli preko 1,2 milijona vpogledov iz Slovenije in tujine, je v MMC-jevi spletni klepetalnici povedala Liljana Selinšek iz protikorupcijske komisije.

"Supervizor ni samostojna baza na novo ustvarjenih podatkov, ampak črpa podatke iz drugih baz (baze Urada za javna plačila, baze AJPES in še nekaterih drugih). Podatki v Supervizorju so torej točni toliko, kolikor so točni podatki v bazah drugih organov," je pojasnila namestnica predsednika komisije za preprečevanje korupcije.

"Komisija bi Supervizorja z veseljem razširila"
Selinškova je opisala nastanek aplikacije: "Ideja o Supervizorju je v komisijo prišla z enim od novih sodelavcev komisije, realizirali pa smo jo z notranjimi resursi ter s pomočjo zunanjega sodelavca, ki je delo opravil gratis."

Supervizor je po njenih besedah izvirna ideja. "Nekaj podobnega naj bi imeli v Braziliji, Urugvaju in Paragvaju, ampak o tem imamo samo okvirne informacije. Sicer pa nam vsaj na komisiji ni poznano, da bi kaj takega obstajalo na ravni EU-ja, pa tudi širše ne (z izjemo navedenih držav). Obstaja sicer možnost, da smo kaj tudi spregledali, ampak dejstvo je, da ne gre za razširjeno prakso. Tudi številni odzivi, ki jih dobivamo z vseh strani sveta (ideja Supervizorja je na naši spletni strani predstalvjena tudi v angleškem jeziku), kažejo na to, da gre za nov pristop," je zatrdila.

Dodala je še, da bi komisija Supervizorja z veseljem razširila tudi na državna podjetja in druga podjetja, ki so lastniško povezana z javnim sektorjem, in bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se to nekoč realizira. "Trenutno pa državna podjetja v aplikaciji niso zajeta zato, ker njihovo poslovanje ne poteka preko Urada za javna plačila (se pravi preko neke vrste "državnega računa"), ampak imajo račune odprte pri bankah. Na te podatke oziroma transakcije pa komisija za zdaj (še) ne seže," je še pojasnila.

"Naša naloga je opozoriti na koruptivna ravnanja"
Napovedi predsednice LDS-a Katarine Kresal, da bo s tožbo v upravnem sporu izpodbijala načelno mnenje komisije glede najema prostorov za NPU, ni želela komentirati, je pa potrdila, da je podobno tožbo sprožila tudi Gordana Živčec Kalan, toda postopek še ni končan in pred upravnim sodiščem še poteka.

In kaj sledi zdaj, ko je komisija pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad odkrila sum korupcije? "Komisija je v tem primeru svoje delo opravila. Naša naloga je opozoriti na koruptivna ravnanja, jih izpostaviti in na ta način vplivati na to, da se ne bodo več ponovila. Morebitno nadaljnje ukrepanje v smislu ugotavljanja kakršne koli odgovornosti, vključno s sankcioniranjem, pa je naloga drugih organov v državi," je dejala.

"Nekaj načelnih mnenj, ki bodo bazirala na konkretnih zadevah, ki so povezane s politiko, zagotovo še bo. Sicer bodo pa naša načelna mnenja sčasoma manj konkretna in bolj sistemska - z njimi bomo opozorjali na težave v sistemu in predlagali rešitve," je še pojasnila.