Ob dnevu spomina na mrtve po vsej državi potekajo številne slovesnosti. Foto: MMC RTV SLO
Ob dnevu spomina na mrtve po vsej državi potekajo številne slovesnosti. Foto: MMC RTV SLO
Prvi november je dan, ko se spomnimo vseh umrlih. Foto: MMC RTV SLO
Danilo Türk
Predsednik republike se je udeležil številnih slovesnosti in polaganja vencev v spomin na umrle. Foto: MMC RTV SLO
Ob dnevu spomina na mrtve so ceste ob pokopališčih po navadi polne pločevine. Foto: MMC RTV SLO
Slovenci se ob 1. novembru še posebej potrudimo in grobove okrasimo s številnimi dvečami in cvetjem. Foto: MMC RTV SLO
Komemoracije in maše po Sloveniji

Ob dnevu spomina na mrtve po Sloveniji potekajo številne slovesnosti in polaganje vencev, zaradi praznika pa lahko na cestah, ki povezujejo večja središča, in v bližini pokopališč pričakujemo več prometa. Policija tako voznikom svetuje, naj se na pot odpravijo pravočasno in upoštevajo spremembe prometnega režima v bližini pokopališč.

Naporen urnik predsednika republike
V imenu predsednika republike Danila Türka je venec pri spomeniku v Begunjah položil generalni sekretar urada predsednika republike Stojan Tramte. Komemoracije ob spomeniku na Urhu pa sta se udeležila predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in ljubljanski župan Zoran Janković.

Predsednik Danilo Türk se je spominu na mrtve na ljubljanskih žalah poklonil dopoldne in položil venca pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 ter pri Kostnici žrtev 1. svetovne vojne. Türk se je nato odpravil proti Celju in položil venec tudi ob spomeniku frankolovskim žrtvam, nato pa se je v spremstvu celjskega župana Bojana Šrota s polaganjem venca poklonil tudi spominu na žrtve v spominskem parku na Teharjah.

Celjsko: Teharske ...
Na Teharjah so nemški okupatorji med 2. svetovno vojno zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so vanj zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Konec maja 1945 so partizanske oblasti v taborišče pripeljale domobrance. Po nekaterih ugotovitvah naj bi šlo za okoli 5.000 ljudi, ki so jih v prvih mesecih po koncu vojne usmrtili brez sojenja. V znak sprave sta postavljena spomenik in spominski park Teharje.

... in frankolovske žrtve
Za najstrašnejši zločin okupatorske vojske pa velja smrt sto Slovencev, ki so jih Nemci 12. februarja 1945 obesili na obcestne jablane ob glavni cesti Celje-Maribor. Najmlajša žrtev je imela le 16 let, najstarejši pa je bil 64-letni moški. Na zločin, ki je javnosti poznan kot "frankolovske žrtve", opominjata grobova v Spodnjih Stranicah ob regionalni cesti Celje-Maribor in muzejska zbirka.

Predsednik države je obiskal tudi grob nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, nato pa se bo odpravil v Kočevski rog, kjer bo položil venec k spomeniku ob Breznu pod Krenom.

Med zadnjimi letošnjimi komemoracijami bo spominska slovesnot združenja Združeni ob lipi sprave, na kateri bo sodelovala tudi častna četa Slovenske vojske. Slovesnost bo ob 17. uri na ljubljanskih Žalah.

Maše v vseh slovenskih krajih
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je za praznik vseh svetih dopoldne maševal v ljubljanski stolni cerkvi, mariborski nadškof Franc Kramberger pa je daroval praznično sveto mašo v župnijski cerkvi Sv. Marije - Matere Cerkve na Pobrežju.

Cerkev praznik obhaja kot dan vseh svetih
Ljubljanski nadškof Alojz Uran je na novem delu pokopališča na ljubljanskih Žalah vodil molitve za rajne, nato pa v cerkvi Vseh svetih daroval sv. mašo. Uran je med drugim poudaril, da današnji praznik označujemo z dvema poimenovanjema, in sicer kot dan spomina na umrle in praznik vseh svetih. Po besedah nadškofa Urana gre za dva pogleda na skrivnost življenja in smrti, in sicer za vprašanje, ali je "zadnji cilj našega bivanja grob ali drugačno, večno življenje".

Obred se je nadaljeval z molitvijo na duhovniških grobovih, ob 20.00 pa bo nadškof Uran vodil molitev mladih iz ljubljanskih župnij v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Maše potekajo tudi drugod po Sloveniji.

Poklom padlim in ubitim v tujini
Slovenski državniki so se udeležili tudi številnih slovenosti v tujini. Polaganja vencev v Gonarsu se je udeležil podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, ki je nato vodil še slovensko delegacijo, ki je v Gorici položila venec k spomeniku padlim borcem. Polaganja vencev ob spominskem obeležju v Gradcu pa se je udeležil poslanec DZ-ja Milan Gumzar.

Ste tudi vi obiskali pokopališče? Delite vaše fotografije z uporabniki na Mojem spletu!

Dan spomina na mrtve ima poganske korenine
Ozadje dneva spomina na mrtve ima globoke, poganske korenine, po nekaterih prepričanjih naj bi šlo za eno najstarejših praznovanj. Gre za obrede, povezane s kultom prednikov, in za obredja ob koncu leta, ko sonce pojema, z njim pa umira tudi narava. Kult mrtvih je močno navzoč v slovenski dediščini in zavesti. Naši predniki so ga tako spoštovali, da se je zasidral tudi v druge obrede. Strokovnjaki pa pravijo, da praznovanje smrti ni bilo vedno žalostno, da so se umrlih včasih spominjali s prešernim proslavljanjem. Ljudje so si duhove poskušali predstavljati zelo realistično, tako so nastale zelo značilne šeme, ki predstavljajo duhove rajnih oz. njihova razpadajoča telesa.

Cerkev je star keltski praznik začetka zime pokristjanila leta 835, ko je papež Gregor IV. praznik vseh mučencev prestavil s 13. maja na 1. november. Cerkev tako že skoraj 1.200 let obhaja praznik vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, je iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.

C. R.

Komemoracije in maše po Sloveniji