Na sedmih upravnih enotah je potekala stavka, kjer so opozorili na težave zaradi preobremenjenosti, nizkih plač, državi pa so očitali tudi omejevanje pravice do stavke. Kaj bo storil pristojni minister, ki je trenutno minister za finance Klemen Boštjančič, je v Odmevih povprašal Igor E. Bergant.

Ali zaposleni na upravnih enotah ostajajo pri tem, kar imajo in bodo imeli z inflacijo v prihodnjem letu v bistvu še manj?
Problematika plač oziroma problematika upravnih enot, ki seveda presega problematiko plač, je precej kompleksna. Tako kot so povedali predstavniki sindikatov, gre za deset let nakopičenih težav. Osnovne zahteve so višje plače, manjša obremenjenost, večje število zaposlenih.

Sorodna novica Stavkajoči na upravnih enotah: Vodstva zlorabljajo odrejanje nujnih nalog

In tega ne bo?
Bo ali ne bo, nobena od teh stvari se ne da spremeniti čez noč. Tudi sindikati se tega zelo dobro zavedajo. Včeraj smo imeli zelo konstruktiven razgovor. Stvari smo si precej odkrito povedali. Tisto, kar je možno, se je treba lotiti posebej in rešiti. Kot sem rekel, deset let nakopičenih težav se ne da rešiti v enem dnevu, niti v enem mesecu. Veliko stvari je takih, ki se jih da rešiti recimo z zakonskimi spremembami, s spremembami uredb. Moram reči, da sem presenečen nad tem, da seveda so določene zadeve enake po desetih letih, čeprav smo danes v času digitalizacije, čeprav se določene postopke da bistveno bolj poenostaviti. Tukaj je ogromno rezerv. Vezano na število zaposlenih: vemo, da imamo še vedno rekordno nizko brezposelnost v Sloveniji. Delodajalci tekmujejo za delavce. V tej tekmi javni sektor težko zmaga. Je pa treba seveda zagotoviti druge stvari in o tem se seveda pogovarjamo in veliko stvari se bo tudi v naslednjih mesecih zgodilo.

Se pravi nekaj mesecev. Ampak kot vlada ste se z obljubami o prenovi sistema javnih plač in vsem, kar je potem sledilo, v bistvu zmanevrirali v en zelo kočljiv položaj. Kako kot trenutni dvojni minister morebitno rešitev pojasnjujete javnemu uslužbencu, učitelju, učiteljici in mnogim drugim ključnim poklicem v tej državi, da bo z novim letom, ker do prenove plačnega sistema ne bo prišlo, v bistvu na precej slabšem, kot je zdaj?
Na večini družbenih podsistemov v javnem sektorju gre za težave, ki so nakopičene že 30 let in ki so se vedno reševale na način gašenja požarov. Če govoriva konkretno o javnem sektorju, o zaposlenih in o plačah javnega sektorja, je seveda tista skupina, ki je bila glasnejša, ki je bila lobistično uspešnejša, ki je imela večjo podporo pri svojem ministru, v nekem določenem obdobju dosegla več. Določene skupine so bile manj uspešne. Iz leta v leto se je to reševalo s tem, da se je reševalo za posamezno skupino. Mi smo danes prišli do sistema, ki je pravzaprav popolnoma nepregleden. Mislim, da v Sloveniji sploh ne obstaja več oseba, ki zna našteti vse dodatke. Kar vlada želi narediti in kar je napovedala že ob svojem nastopu, je pravzaprav na novo postaviti ta sistem po 30 letih raznoraznih krpanj lukenj, ki niti niso bile krpanje lukenj. To je v resnici ogromna naloga.

Sorodna novica Letna inflacija je upadla na 6,9 odstotka

Če prav razumem, bi še vedno vse uredili za vse, ampak ne letos in tudi prihodnje leto ne, ker naj bi to uvedli šele leta 2025. Ljudje ob inflaciji ostajajo na starem.
Pogajanja s sindikati javnega sektorja tečejo oziroma so ves ta čas tekla centralizirano, torej ne z vsakim sindikatom posebej. Vlada je to povedala in to je sprejela tudi sindikalna stran. Želimo priti do celovite rešitve, do odprave teh tako imenovanih neenakosti. Vendar takrat, ko je rešitev v celoti dogovorjena, ne ko je dogovorjena na do 50, niti ko je dogovorjeno do 95 odstotkov, temveč ko je 100-odstotna. V zadnjem mesecu, mesecu in pol so ta pogajanja zastala. Jaz sem seveda prepričan, da ni kriva vladna stran, ampak je nesmiselno govoriti o tem, kdo je kriv. Pomembno je, da se čim prej sestanemo in začnemo naprej pogovarjati. Veliko stvari je bilo vendarle že dogovorjenih. Od tukaj je treba nadaljevati in jaz verjamem, da bomo dosegli cilj, ki smo si ga oboji zadali.

Sorodna novica Vse večje nezadovoljstvo med sodniki in tožilci: "Pričakujemo uveljavitev ustavne odločbe"

Ali kot član vlade izključujete tudi parcialno rešitev za sodnice in sodnike, ki se sklicujejo na odločitev ustavnega sodišča o uskladitvi plač, ki se niso usklajevale desetletje in so danes napovedali protestne shode, če ne boste uresničili odločbe ustavnega sodišča do začetka januarja?
Vprašanja ste začeli z uslužbenci upravnih enot, zdaj ste prišli na sodnike. Še veliko je različnih skupin, ki so bile skozi zgodovino zadnjih nekaj let, lahko rečeva, zanemarjene. Tako kot ves čas govorimo: ne da se tega rešiti takoj. Tudi sodnike oziroma širše vprašanje sodstva, tožilce, odvetnike, državno odvetništvo je treba rešiti. Absolutno je treba izpeljati odločbo ustavnega sodišča. Ampak, kot sem rekel, vlada se je ves čas pogajala z namenom, da dosežemo celovito rešitev. Ta celovita rešitev bo seveda zajela tudi sodnike. Cilj je bil 1. januar 2024. Strinjam se, da verjetno ta trenutek ta cilj izgleda precej optimistično, ampak mi smo tukaj in se želimo pogovarjati naprej.

Bomo videli. Zdaj ste kot vsak finančni minister in ministrica doslej med kladivom in nakovalom. Iz gospodarstva slišimo zelo zaskrbljene, jezne odzive zaradi davčne politike. Napovedovali ste davčno politiko, davčno reformo, zdaj smo prišli v ta položaj, ko gospodarstvo, ki mu teče voda v grlo, tako kot pač poslušamo, zaradi prihajajoče morda celo recesije. Kakšen je vaš komentar na to? In kakšen je vaš komentar na izjavo predsednika kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika v ponedeljek: "Čisto enostaven primer: za deset tisoč evrov neto plače hrvaški delodajalec plača 17.000 evrov, slovenski pa 26.000 evrov."
Tudi pri davčnem sistemu je podobno kot pri sistemu plač javnega sektorja. Rešitev se je vedno iskala parcialno. Na leta in leta se je krpal sistem, postal je popolnoma nepregleden. Ko se o tem pogovarjamo tako s sindikati kot z delodajalci, se vsi s tem strinjamo. Ko pa posamezna interesna skupina pride s posameznim predlogom, seveda pozabi na to, češ, super, celovita rešitev, ampak dajmo mi najprej naš problem rešiti. Te parcialne rešitve so pripeljale do popolnoma nepreglednega sistema. Ne samo nepreglednega, gre za to, da tudi če nekaj novega uvedemo, ena vrsta pravil, ki že veljajo, pravzaprav negira to, kar je sprejeto. Še pokomentiram izjavo gospoda Pečečnika. Zanimivo je, da je dal primerjavo 10.000 evrov neto plače. Najprej se bom vprašal, koliko ljudi v Sloveniji prejema 10.000 evrov plače? In drugo je zanimivo, da je dal primerjavo z našo južno sosedo Hrvaško. Zakaj ni dal recimo primerjave z našo severno sosedo Avstrijo? Zakaj to govorim? Ker je obdavčitev dela v Avstriji višja kot v Sloveniji. Ne bežim od tega, da imamo visoko obremenitev dela, tudi tukaj smo napovedali spremembe. Ampak tudi tukaj je treba biti sistemski, treba se je zavedati, zakaj tako je. Samo še en stavek: tudi socialne pravice v Sloveniji so bistveno drugačne kot na Hrvaškem. Ali želimo, da so tudi pri nas pravice take, kot so na Hrvaškem? Gospod Pečečnik na to seveda ni odgovoril.

Ampak spremembe se dogajajo vsak dan. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva ni takšna, kot bi vsi želeli, da je ob čakanju na te sistemske spremembe. Koliko časa bomo še čakali, glede na to, da moramo živeti vsak dan in tudi gospodarstvo mora delovati vsak dan?
Tako na davčnem sistemu kot na sistemu javnih plač kot na sistemu zdravstva smo si postavili zelo visoko letvico, torej resetirati sistem in ga postaviti na nek način na novo.

Kdaj?
Seveda vse ni možno. Pri davkih je veliko pobud s strani gospodarskih organizacij, ki jih pozdravljam. Seveda, dajmo se usesti. Mimogrede, pri davkih se veliko dogaja, pa seveda tega ne obešamo na velik zvon. Stvari se dogajajo, ampak zato, da prideš do rešitve, se praviloma ne dogajajo preveč pred očmi javnosti in medijev. Ker bo posamezna interesna skupina to hitro izrabila za to, da bo uničila možnost za ta dogovor, ker pač nekomu seveda to ne vedno ustreza.

Zadnje vprašanje je enako. Kdaj? Glede na to, da imajo mnogi vtis, da ste vse reforme zaradi popoplavne obnove premaknili v še daljšo prihodnost kot na začetku. Kdaj?
Kar se protipoplavne obnove tiče: zgodila se je največja nesreča v zgodovini Slovenije. Jasno smo povedali, da je to postala prva prioriteta te vlade. Mi moramo obnovo izpeljati zato, da lahko sploh država normalno naprej funkcionira.

Tudi na račun drugih reform?
Ne, nikakor ne na račun drugih reform. Ključna stvar je v tem, da vse reforme, ki smo se jih lotili, smo se jih lotili celovito. Verjetno vseh ne bomo izpeljali, vendar pa ne bomo zato odstopali, da bi zdaj spet bili všečni in da bi nekatere stvari naredili samo zaradi vtisa. S tem bi sistem postal še bolj nepregleden in če hočete, na koncu koncev še slabši. Ne, tega pa ne bomo.

Ampak tisto, kar nameravate storiti: kdaj?
Ta trenutek delamo te stvari, ampak kot sem rekel, ne pred očmi medijev.