Taboriščniki so zapisali, da je njihova pot vodila skozi trpljenje v svobodo. Foto: KTV Medvode /Iztok Pipan
Taboriščniki so zapisali, da je njihova pot vodila skozi trpljenje v svobodo. Foto: KTV Medvode /Iztok Pipan
75 let od osvoboditve taboriščnikov na Rabu

Srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev se je letos udeležilo tudi 500 obiskovalcev iz Slovenije. Na slovesnosti je spregovoril tudi novi predsednik DZ-ja Dejan Židan in poudaril pomen splošne deklaracije človekovih pravic. "Drznim si reči, da sodoben svet in v njem prevladujoče stanje duha, človekovim pravicam ni najbolj naklonjen. Pod pritiskom ali pa bolje rečeno z izgovorom najrazličnejših groženj, se nemalokrat skuša te težko pridobljene in priborjene pravice krčiti in omejevati. In tudi zaradi tega je oziranje v preteklost, v čas, ko je bilo človekovo dostojanstvo teptano, človekove pravice internirancev in internirank pa dobesedno izbrisane, neizogibno in nujno," je poudaril Židan.
"Zagotovila, da se grozote vojne ne morejo ponoviti, nimamo, lahko pa delujemo v smeri njihovega preprečevanja – tudi z ohranjanjem spomina. Prav spomin na pretekle strahote mora služiti nam in našim zanamcem kot svarilo in hkrati kot spodbuda, da še naprej delujemo v smeri miru, sožitja in sodelovanja," je še povedal predsednik državnega zbora.

Spominska slovesnost je po Židanovih besedah tudi dokaz, da obe državi povezuje veliko več kot le razvejano sodelovanje in da so vezi prijateljstva med obema narodoma "resnično čvrste in pristne". Tudi letošnja slovesnost ni bila namenjena samo zaznamovanju spomina na taborišče, ampak tudi spodbujanju prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom. To je bila tudi osrednja tema govornikov, tako slovenskih kot hrvaških, ki so poudarjali potrebo po ohranjanju zavedanja o skupni antifašistični tradiciji. Med drugimi sta bila na slovesnosti prisotna tudi odposlanec hrvaške predsednice Nikola Grgurić in odposlanec hrvaškega sabora Josip Borić.

Taboriščniki so se zaradi strahu za svoja življenja organizirali, kar pa je sčasoma, kljub nečloveškim bivalnim razmeram v šotorih in stradanju, preraslo v osvobodilno gibanje. Po kapitulaciji Italije so taboriščniki ob pomoči prebivalcev Raba 11. septembra 1943 razorožili 2.200-glavo italijansko posadko na otoku in oblikovali rabsko brigado. Njeno oblikovanje predstavlja edinstven podvig samoosvoboditve taboriščnikov.

75 let od osvoboditve taboriščnikov na Rabu