Predsednica vlade Alenka Bratušek je zagotovila, da se fiskalno pravilo sprejema
Predsednica vlade Alenka Bratušek je zagotovila, da se fiskalno pravilo sprejema "zaradi nas, ne zaradi Bruslja", Zatrdila je, da Slovenija ostaja solidarna in socialna država. Foto: Bobo Foto:
Protest proti fiskalnemu pravilu
Pred DZ-jem se je zbralo okoli deset protestnikov, ki nasprotujejo vpisu fiskalnega pravila v ustavo in napovedanim spremembam referendumske ureditve. Oboje naj bi bilo v DZ-ju sprejeto še danes. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Poslanci potrdili fiskalno pravilo

Koalicija je obstoječemu predlogu, po katerem se bo fiskalno pravilo uveljavilo leta 2015, sprva nasprotovala in predlagala, da se uveljavi leta 2017. Pri tem so v največji vladni stranki PS vztrajali, da je uveljavitev fiskalnega pravila leta 2015 nerealna in da bo zahtevala drastične ukrepe, ki bi ogrozili socialno državo.


Prva je pred poslanci in poslankami nastopila predsednica vlade Alenka Bratušek. "Ni več časa za politična preigravanja in blokade," je dejala. Odločitev za ta predlog ni bila lahka, je dodala. "Edina stvar, ki nas je vedno motila, je prevelika hitrost konsolidacije," je dodala.

"Ne zaradi Bruslja"
Premierka je še dejala, da moramo stvari v Sloveniji spraviti v red zaradi nas, ne zaradi Bruslja. Vlada tega ne dela zaradi zahtev iz tujine. "Zavezujem se, da bo Slovenija ostala socialna država," je še zagotovila premierka.

Očitki o podleganju pritiskom iz Bruslja so očitno zelo zmotili PS. Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je zatrdil, da se je poslanska skupina PS-ja o podpori vpisu pravila odločila v torek, in ne v sredo po obisku premierke v Bruslju. Ključen pri fiskalnemu pravilu bo izvedbeni zakon, je dejal in dodal, da moramo končati diskusijo, ali je uravnoteženje javnih financ potrebno.

Romana Tomc (SDS) je dejala, da fiskalno pravilo ni nevarnost, ampak predvsem priložnost in pomoč pri vodenju ekonomske in socialne politike. Razlogi proti uvedbi pravila so izmišljeni, kar so v SDS-u trdili dolgo časa. Poudarila je še, da je Bruslju to uspelo v 15 minutah. A to je po njihovem mnenju drugotnega pomena. Dodala je še: "Skrajni čas je, da nehamo obtoževati zunanjega sovražnika, Bruselj, bonitetne agencije."

Ljubica Jelušič (SD) je izjavila, da v stranki nasprotujejo letnici, in ne fiskalnemu pravilu. Država je, kot je pojasnila, vse od podpisa fiskalnega pakta in njegove ratifikacije dolžna spoštovati zaveze iz pogodbe o fiskalnem paktu. "Če želimo v ustavo vključiti fiskalno pravilo, bi bilo prav, da se pri tem držimo vsebine fiskalnega pakta, ki letnic ne določa," je dejala. Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je sicer napovedal, da bodo poslanci in poslanke te stranke glasovali proti zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Moči bodo usmerili v izvedbeni zakon, je dejal.

Predsednik SLS-a Franc Bogovič je ugotavljal, da so v času konjunkture sicer storili veliko za Slovenijo, a tudi pozabili, da za dobrimi pridejo slabi časi. "Hvala bogu, da smo maja 2013 prišli toliko k sebi, da bomo zapisali fiskalno pravilo v ustavo," je poudaril Bogovič. "Ker smo izgubili zaupanje, plačujemo nesramno visoke obresti, kar ogroža finančno suverenost države. Lepo je, da smo zdaj enotni, a upam, da bomo enotni tudi naprej, ko bo potrebno fiskalno pravilo spoštovati," je dodal na koncu.

Katarina Hočevar iz DL-ja je dejala, da podpirajo fiskalno pravilo. A ne zaradi pritiskov Bruslja, ampak iz odgovornosti do prihodnjih generacij, je zagotovila. Če smo liberalci storili to, kar nam je težko, torej dvignili davke, bomo toliko lažje spremenili ustavo zaradi fiskalnega pravila, je zatrdila.

Slovenija je hud bolnik, ki ga lahko zdravimo le s skupnimi močmi, je dejala predsednica NSi-ja Ljudmila Novak. Prav imajo tisti, ki pravijo, da moramo imeti socialno državo, in ne podpirati tistih, ki ne želijo delati in izkoriščajo sistem. Prav imajo tudi tisti, ki pravijo, da sindikati niso v koraku s časom, pa tudi tisti, ki pravijo, da so trdo delali in niso krivi za sedanje stanje. Tudi tisti, ki pravijo, da smo politiki zadnjih 20 let delali slabo, imajo prav, je dejala.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je dejal, da so vprašanju fiskalnega pravila v stranki posvetili veliko časa in vedno so prišli do sklepa, da je treba uravnotežiti odhodke in prihodke. Fiskalni pakt od Slovenije sicer ne zahteva, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo, toda akt na ravni vlade je po Jurševem mnenju premalo. Zato naj bi bilo očitno, da je treba fiskalno pravilo zapisati v ustavo. "Vnos fiskalnega pravila v ustavo pa ne sme biti konec in propad socialne države," je dejal Jurša. V pokojnine se tako ne bo smelo posegati, je zagotovil.

Poslanci potrdili fiskalno pravilo