Pred štirimi meseci je le desetina anketirancev odgovorila, da jih je zaradi prebežnikov strah, danes je takšnih že skoraj tretjina. Foto: BoBo
Pred štirimi meseci je le desetina anketirancev odgovorila, da jih je zaradi prebežnikov strah, danes je takšnih že skoraj tretjina. Foto: BoBo

Kljub temu je delež anketirancev, ki jih je strah prebežniške krize, precej poskočil, saj je še pred štirimi meseci strah občutila le slaba desetina anketirancev. Obenem pa dve tretjini anketirancev meni, da ima prebežniška kriza tako humanitarne kot tudi varnostne razsežnosti.

Večina anketirancev je kritična do načina, kako EU obvladuje prebežniško krizo, saj jih skupno 71 odstotkov meni, da jo obvladuje slabo oziroma zelo slabo. Le osem odstotkov misli, da EU obvladuje prebežniško krizo dobro oziroma zelo dobro.

Polovica ne želi prebežnikov v svojem kraju
Nekoliko boljšo oceno pri obvladovanju prebežniške krize je dobila Slovenija, saj 41 odstotkov meni, da Slovenija prebežniško krizo obvladuje slabo oziroma zelo slabo. Nasprotno pa 24 odstotkov anketirancev meni, da je obvladovanje dobro oziroma zelo dobro. 29 odstotkov anketirancev meni, da Slovenija pri obvladovanju prebežniške krize ni niti dobra niti slaba.

Več kot polovica vprašanih ne bi dopustila nastanitvenega centra za prebežnike v bližini svojega kraja, dobra četrtina takemu centru ne bi nasprotovala, približno petino pa bi se o tem še dalo prepričati. Med tistimi, ki takemu centru ne bi nasprotovali, prevladujejo vprašani z visokošolsko izobrazbo in anketiranci v starostni skupini od 26 do 35 let.

Skoraj sedemdeset odstotkov anketirancev meni, da je prebežnikov v EU-ju že preveč, le sedem odstotkov pa misli, da bi jih morali zaradi vojne v Siriji sprejeti še več.

Anketo Dela je na vzorcu 400 anketirancev med 19. in 21. januarjem opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.