Premier Borut Pahor nasprotnike arbitražnega sporazuma sprašuje, kje imajo alternative sporazumu. Predsednik SDS-a Janez Janša je Pahorja pozval, naj se ne spreneveda, saj so že večkrat predstavili alternative. Foto: RTV SLO
Premier Borut Pahor nasprotnike arbitražnega sporazuma sprašuje, kje imajo alternative sporazumu. Predsednik SDS-a Janez Janša je Pahorja pozval, naj se ne spreneveda, saj so že večkrat predstavili alternative. Foto: RTV SLO
Jadranka Kosor in Borut Pahor
Premier Borut Pahor je o arbitražnem sporazumu, ki ga je podpisal s hrvaško premierko Jadranko Kosor in o katerem bomo volivci odločali na referendumu 6. junija, dejal, da ga ni strah ali sram, ker ga je podpisal. Zagotovil je, da se pri tem sporazumu ni delalo za hrbtom slovenskih nacionalnih interesov. Foto: EPA

Na poziv predsednika vlade naj se ponudi alternative, so bile ponovljene tri alternative, ki pa to niso. Alternative niso dobre alternative oziroma niso realne alternative, zato predsednik vlade ponavlja vedno znova, da katere so tiste prave alternative, ki so.

Zunanji minister Samuel Žbogar o alternativah nasprotnikov sporazuma

Nesporni zmagovalec v tem vladnem agitpropu pa je dnevnik Delo. Tako, da ni naključje, da je prejšnji urednik Dela enostavno samo zamenjal službo, dela pa isto zdaj, ko je v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje. Delo je objavilo prispevke za in proti arbitražnemu sporazumu v razmerju 11:1. 11 prispevkov v podporo sporazumu in samo eden proti. In v tem obdobju v tem tako imenovanem osrednjem časniku, jaz bi rekel osrednjem vladnem glasilu, ni bilo niti enega komentarja proti arbitražnemu sporazumu.

Janez Janša o medijski podpori v korist sporazuma
arbitražni sporazum
Informacija, da sta Slovenija in Hrvaška o hrvaški enostranski izjavi skupaj obvestila švedsko predsedstvo EU-ja in ZDA, je v zadnjih dnevih osrednja tema referendumske kampanje. Skupno obveščanje sta zanikala tudi odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani Bradley Freden in švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt. Prvak SDS-a Janša pa se sprašuje, zakaj sta Švedska in ZDA zanikale to šele po devetih mesecih po sprejetju hrvaškega zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Foto: MMC RTV SLO

Stojimo pred deročo reko in eden predlaga: Dajmo skočiti, pa poskušajmo preplavati. Mosta ni, čolna ni. Hkrati pa zahteva od tebe alternativo. Ja, skočite. Jaz ne bom skočil, če ne verjamem, da bom preplaval čez.

Radovan Žerjav zagovornikom sporazuma

Sprašujem vas, kaj je alternativa? Tukaj je bilo slišati kar nekaj navodil, kako naj bi vlada ravnala, da bi dosegla to, kar je po stališču predlagateljev te diskusije nacionalni interes. Kje ste bili 18 let? Zakaj niste tega dosegli do zdaj?

Borut Pahor nasprotnikom sporazuma
Izredna seja o arbitražnem sporazumu

Po več kot devetih urah se je namreč v DZ-ju končala burna razprava o domnevno novih okoliščinah glede arbitražnega sporazuma. Zagovorniki in nasprotniki sporazuma še vedno ostajajo trdno na svojih bregovih. Zagovorniki menijo, da predlagatelji izredne seje niso predstavili nobenih novih okoliščin, nasprotniki pa trdijo, da vlada ni odgovorila na nobeno izmed postavljenih vprašanj, zato so v SDS-u, SNS-u in SLS-u napovedali, da ne bodo podprli predlaganega sklepa.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je v uvodu izredne seje, na kateri so na zahtevo 37 poslancev opozicijskih SDS-a, SLS-a in SNS-a razpravljali o domnevno novih okoliščinah glede arbitražnega sporazuma, zagovornikom sporazuma dejal, da jih je v SLS-u strah, da bi Slovenija - kot tolikokrat v zgodovini, vendar zdaj po lastni krivdi - izgubila del ozemlja. Ta strah je zaradi vsebine arbitražnega sporazuma upravičen, opozarja Žerjav.

Janša: Kosorjeva Pahorja postavila na laž
Po ratifikaciji zakona o arbitražnem sporazumu se je po besedah predsednika SDS-a Janeza Janše pojavilo nekaj novih okoliščin. Ob tem je spomnil, da je premier Pahor pred tedni dejal, da mu je hrvaška premierka Kosorjeva zagotovila teritorialni izhod Slovenije na odprto morje oz. teritorialni stik slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

"Nato je sledilo ostro zanikanje Hrvaške, tako v uradni izjavi hrvaškega zunanjega ministrstva kot v nastopu predsednice hrvaške vlade," je pojasnil prvak SDS-a in opozoril, da je Kosorjeva s tem postavila Pahorja na laž. Dodal je, da so nato začeli brati hrvaški zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, pri čemer so ugotovili, da je resnica ravno obratna, kot je zatrjeval premier Pahor.

"Ne samo, da Hrvaška Sloveniji ni zagotovila teritorialnega dostopa do mednarodnega morja, ampak je Slovenija privolila v to, da lahko Hrvaška s svojimi stališči v svoji izjavi informira švedsko predsedstvo EU-ja in ZDA," je poudaril in opozoril, da Hrvaška v svoji enostranski izjavi ne zanika Sloveniji samo pravice dostopa do odprtega morja, ampak ji zanika pravico za kakršni koli ozemeljski kontakt z mednarodnimi vodami.

Pahor: Trditve glede hrvaške izjave zanikale Švedska in ZDA
Premier Borut Pahor je na izredni seji dejal, da ni nobenih novih okoliščin, vse stvari so bile po njegovem že večkrat pojasnjene. Vendar ni nobena razprava odveč, čeprav se nekatere stvari ponovijo, saj gre za pomembno vprašanje, je pojasnil.

Glede trditev, da sta Slovenija in Hrvaška o enostranski hrvaški izjavi skupaj obvestili švedsko predsedstvo in ZDA, je Pahor dejal, da je to tudi že zanikala švedska veleposlanica Inger Ultvedt. Pozneje je sredi svoje razprave dejal, da je ravno dobil tudi obvestilo iz ameriškega veleposlaništva, da nikoli niso bili skupno obveščeni o hrvaški enostranski izjavi.

Po Pahorjevih besedah enostranska izjava Hrvaške ne bo imela nobenega učinka na odločitev arbitražnega sodišča. Znova je zatrdil, da bo po odločitvi arbitražnega sodišča Slovenija imela stik z odprtim morjem. "Ni res, da bi se kaj delalo za hrbtom slovenskih nacionalnih interesov," je poudaril.

"Kje so alternative?"
"Kot podpisnika sporazuma me ni nič strah in sram," je zatrdil premier in poudaril, da so slovenski volivci pred odločitvijo, ali se s podporo sporazumu odločijo za prihodnost, pravično mejo in urejene odnose s sosedo ali pa z nepodporo za preteklost, "kjer bomo priča konfliktom in incidentom". "Kako boste šli naprej, če bo sporazum zavrnjen," je vprašal nasprotnike sporazuma - ali je, denimo, po 6. juniju pričakovati blokado sosede pri vstopanju v EU.

"Katera koli vlada bi lahko podpisala sporazum, kot ga je Pahorjeva"
Janša je Pahorju odgovoril, da bi lahko katera koli vlada, njegova, Drnovškova ali Bajukova podpisala sporazum, da se meja med državama določi po mednarodnem pravu. Hrvaška je vztrajala in čakala, in dočakala sporazum, ki ga je sklenila Pahorjeva vlada, je dejal. Glede vprašanj, katere so alternative nasprotnikov sporazuma, je Janša Pahorju dejal, naj ne postavlja neumnih vprašanj in naj se ne spreneveda, saj so že večkrat povedali alternative - npr. ratifikacijo sporazuma Drnovšek-Račan.

Janša je tudi dejal, da ima Švedska veleposlaništvo v Zagrebu in da je bila zagotovo obveščena o vsebini hrvaškega zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, pa tega pred devetimi meseci ni zanikala. Tudi ZDA ima veleposlaništvo v Zagrebu in so bile zagotovo obveščene, kaj piše v hrvaškem zakonu pa tega niso zanikali, je dodal.

Se bodo ZDA ob obisku Kosorjeve odzvale na hrvaški zakon?
Ker je Kosorjeva danes na obisku v Beli hiši, Janšo zanima, ali bo ob njenem obisku to izpostavljeno. "Če so zlorabili Združene države po nemarnem v hrvaškem saboru, bo zagotovo Amerika ostro reagirala, in to bomo videli že danes".

Če ne bo protesta ZDA, bodo menili, je poudaril Janša, da je izjava ameriškega veleposlaništva glede hrvaške enostranske izjave namenjena slovenski javnosti, in sicer v pomoč slovenski vladi zato, da bi spravili skozi sporazum, "ki je zaradi različnih interesov nekaterih držav na zahodnem Balkanu seveda za njih nekaj, kar pač predstavlja uresničitev teh interesov". "Brez ozira na to ali so slovenski interesi vzeti v ozir ali niso."

Če izjave Švedske in ZDA držijo, potem je, tako Janša, v tem primeru Hrvaška v zakon zapisala laž in goljufala Slovenijo in tudi lastno javnost in lastni parlament. "Slovenija ima vse pravne razloge, da ta sporazum, če se izkaže, da je to res, razglasi za ničen in je mrtev," ugotavlja prvak SDS-a.

"Namigovanja, da je arbitražni sporazum mrtev, so zasnovana na nepoznavanju mednarodnega prava ali pa na namernem zavajanju," se je na Janševe besede na izredni seji odzval zunanji minister Samuel Žbogar.

Jelinčič: Pahor eklatantno lagal
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je predsednik SNS-a Zmago Jelinčič zatrdil, da "je Pahor eklatantno lagal". Po njegovem mnenju gre pri arbitražnem sporazumu za veleizdajo, saj gre za predajo lastnega ozemlja. "Slovenije kot države v kratkem ne bo več, Hrvaška pa bo pomembna," je dejal predsednik SNS-a in dodal, da bo Švedska 30. junija zaprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji, v Zagrebu pa bo švedsko veleposlaništvo ostalo.

Anton Anderlič je v imenu poslancev LDS-a dejal, da smo na izredni seji "priča znani dramaturgiji, treba je sproducirati izredni dogodek". Po njegovi oceni je zdaj, ko so javnomnenjske ankete pokazale, da volivci podpirajo sporazum, treba s trditvami glede enostranske hrvaške izjave "pokazati, da je nekaj zadaj".

"Gre za prihodnost nas in naših otrok"
Izredna seja je predreferendumska kampanja, razprava na seji pa bo le prispevek k še večji razdvojenosti in zmedi, je prepričan vodja poslanske skupine SD-ja Bojan Kontič. "V javnosti se manipulira s prirejenimi podatki in straši s posledicami sporazuma," je še dejal in zatrdil, da se ne mudi le Hrvaški, kot pravijo nasprotniki sporazuma, ampak tudi Sloveniji, saj gre "za prihodnost nas in naših otrok".

Franco Juri je v imenu poslancev Zaresa dejal, da ni nobenih novih dejstev. Ob tem je poudaril, da odločanje o sporazumu ni odločanje za ali proti Borutu Pahorju ali za ali proti Janezu Janši. Prepričan je tudi, da nasprotniki sporazuma v javnosti predstavljajo izmišljene zemljevide.

Franc Bogovič je znova pojasnil, da si v SLS-u zavzemajo za zavrnitev sporazuma. "S sporazumom smo zavzeli hlapčevsko držo," je opozoril in volivce pozval "naj stopijo na stran Rudolfa Maistra".

Znano je, da so opozicijski poslanci sklic seje zahtevali, potem ko je premier Borut Pahor izjavil, da je bilo s hrvaško premierko Jadranko Kosor dogovorjeno, da Slovenija dobi teritorialni stik z odprtim morjem, pozneje pa sta tako hrvaško zunanje ministrstvo kot Kosorjeva te trditve zanikala.

Na poziv predsednika vlade naj se ponudi alternative, so bile ponovljene tri alternative, ki pa to niso. Alternative niso dobre alternative oziroma niso realne alternative, zato predsednik vlade ponavlja vedno znova, da katere so tiste prave alternative, ki so.

Zunanji minister Samuel Žbogar o alternativah nasprotnikov sporazuma

Nesporni zmagovalec v tem vladnem agitpropu pa je dnevnik Delo. Tako, da ni naključje, da je prejšnji urednik Dela enostavno samo zamenjal službo, dela pa isto zdaj, ko je v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje. Delo je objavilo prispevke za in proti arbitražnemu sporazumu v razmerju 11:1. 11 prispevkov v podporo sporazumu in samo eden proti. In v tem obdobju v tem tako imenovanem osrednjem časniku, jaz bi rekel osrednjem vladnem glasilu, ni bilo niti enega komentarja proti arbitražnemu sporazumu.

Janez Janša o medijski podpori v korist sporazuma

Stojimo pred deročo reko in eden predlaga: Dajmo skočiti, pa poskušajmo preplavati. Mosta ni, čolna ni. Hkrati pa zahteva od tebe alternativo. Ja, skočite. Jaz ne bom skočil, če ne verjamem, da bom preplaval čez.

Radovan Žerjav zagovornikom sporazuma

Sprašujem vas, kaj je alternativa? Tukaj je bilo slišati kar nekaj navodil, kako naj bi vlada ravnala, da bi dosegla to, kar je po stališču predlagateljev te diskusije nacionalni interes. Kje ste bili 18 let? Zakaj niste tega dosegli do zdaj?

Borut Pahor nasprotnikom sporazuma
Izredna seja o arbitražnem sporazumu