Martin Berishaj je v Ljubljano prišel na študij mednarodnih odnosov, ko je bil star le 17 let. Doktoriral je na temo albanskega tradicionalnega prava "Skrita moč bese", ki ga je iz albanščine prevedel v slovenščino. Foto: BoBo

"Albanci želimo pridobiti status manjšine, če se bo slovenska država politično odločila tovrsten status dodeliti skupnostim iz nekdanje Jugoslavije. Mi se bomo pridružili vsaki iniciativi, vendar v Sloveniji nikoli nismo imeli težav. Kadar koli smo od slovenske države znotraj zakonodaje kaj terjali, so nam vedno dali to, kar nam je pripadalo," je ob 30. obletnici najstarejšega albanskega kulturnega društva Migjeni v Ljubljani razmišljal politolog, dolgoletni urednik revije Alternativa in predavatelj na Univerzi v Prištini Martin Berishaj.

Društvo Migjeni je bilo ustanovljeno leta 1989, le nekaj dni po zborovanju v Cankarjevem domu, na katerem so slovenski intelektualci in politika prvič javno opozorili na kratenje človekovih pravic Albancev na Kosovu. Kakšna so torej bila pričakovanja Albancev v Sloveniji konec 80. in kakšna so danes, pa je Martin Berishaj spregovoril v studiu oddaje NaGlas! na Prvem programu TV Slovenija, ki je na sporedu v sobotah ob 12.40.

Albanci so v Sloveniji našli zatočišče – podpirali so jih številni intelektualci, med katerimi je bil tudi zdaj že pokojni Peter Božič (prvi z leve strani). Foto: Osebni arhiv

V Slovenijo ste se iz Podgorice priselili v 80., prišli ste na študij politologije v turbulentnih časih. Kako se jih spominjate?

Takrat sem bil najmlajši študent v nekdanji Jugoslaviji, moja prihodnost v Sloveniji je bilo nadaljevanje študija. Tistih časov se spominjam zelo pozitivno.

Politično se je zavest pri Slovencih predrugačila glede albanskega vprašanja oziroma glede rudarjev, ki so bili na Kosovu. Bilo je zelo zanimivo iz preprostega razloga, ker so prvič Albanci v slovenski uradni politiki dobili svojega zaveznika znotraj Jugoslavije.

Dr. Martin Berishaj, albanolog

Kaj je takrat pomenilo biti Albanec v Sloveniji?
Po letu 1981 so bili Albanci tarča vseh časopisov, medijev. Biti albanski študent v Ljubljani pa je bilo odlično, ker smo tu našli prostor. Bili smo dobro organizirani, tako znotraj univerze kakor tudi v ilegali. Zelo hitro smo se integrirali v slovenski politični prostor.

Prav slovenski intelektualci so bili prvi v Jugoslaviji, ki so opozorili na kratenje človekovih pravic Albancev na Kosovu. Tudi vi ste bili del tega zborovanja ...
V resnici smo bili takrat Albanci organizirani, okoli 400 jih je prišlo, da bi podprli kosovske rudarje (ki so takrat stavkali v premogovniku Stari trg v Trepči, op. a.). To je bilo istočasno, politično se je zavest pri Slovencih predrugačila glede albanskega vprašanja oziroma glede rudarjev, ki so bili na Kosovu. Bilo je zelo zanimivo iz preprostega razloga, ker so prvič Albanci v slovenski uradni politiki dobili svojega zaveznika znotraj Jugoslavije.

Martin Berishaj z nekdanjim voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo pred državnim zborom. Foto: Osebni arhiv

Kaj vam je tukaj živečim Albancem prinesla slovenska osamosvojitev? Koliko Albancev danes živi v Sloveniji? Kakšne so vaše ocene? Vemo, da od leta 2002 tega statistični urad ne sprašuje.
Samo statistični urad pozna te podatke. Albanci imamo od 9 do 10 tisoč volilnih upravičencev v Sloveniji. To število se giblje odvisno od potreb Slovenije po novih delavcih.

Med tujimi delavci najbolj narašča prav število Albancev. V letih 2017–2018 se je po podatkih statističnega urada povečalo za kar 27 odstotkov. Zakaj?
Zato, ker je slovensko gospodarstvo zaživelo, Albanci pa so izkoristili tudi pozitivno slovensko zakonodajo, na podlagi katere lahko pridobijo delovni vizum, zato se je verjetno število Albancev, ki živijo tukaj, odstotkovno dvignilo.

Ali je dobro poskrbljeno za vključevanje Albancev v slovensko družbo? Z delavci prihajajo tudi njihove družine. Pogosto je slišati očitke, da se zlasti ženske težje vključujejo, ker raje ostajajo doma … Kako tukaj stvari izboljšati?
Ne poznam nobene ženske, ki bi rada ostala doma (smeh). Na splošno pa je odgovornost slovenske države za integracijo teh manjšin oziroma novodobnih skupnosti. Albanci, ki so organizirani v teh kulturnih društvih, organizirajo tečaje za slovenski jezik in albanski jezik za tiste, ki potrebujejo komunikacijo z njimi. Imamo šole za dopolnilni pouk v albanščini, tako da pomagamo tem družinam, ki potrebujejo pomoč pri slovenskem jeziku.

Martin Berishaj si je ves čas prizadeval za internacionalizacijo kosovskega vprašanja. Na fotografiji z ameriškim predsednikom Billom Clintonom v Washingtonu pred intervencijo Nata na ZR Jugoslavijo leta 1999. Foto: Osebni arhiv

Si Albanci prizadevate za status manjšine v Sloveniji?
V resnici želimo pridobiti ta status, če se bo slovenska država odločila politično dodeljevati status skupnostim, ki so živele v nekdanji Jugoslaviji. Pridružili se bomo vsaki iniciativi, vendar nismo s slovensko državo nikoli imeli težav. Kadar koli smo od slovenske države znotraj zakonodaje terjali, kar nam po našem mnenju pripada, so nam to vedno dali oz. omogočili.

Kdo vse pride?

Simpozija društva Migjeni se bodo udeležili politični predstavniki Albancev s Kosova, iz Makedonije, Črne gore in Albanije kakor tudi vodilni slovenski politiki nekoč in danes.

Društvo Migjeni je najstarejše albansko kulturno društvo: junija praznujete 30 let. Kako in kaj vse pripravljate?
Zanimivo bo. To bo 30. obletnica albanskega kulturnega društva, ki se je ustanovilo takoj po zborovanju v Cankarjevem domu. S tem so Albanci prestopili prag upanja, šlo je za albansko društvo, ki je internacionaliziralo kosovsko vprašanje. V petek, 7. junija, bomo imeli v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani simpozij s temo Kako smo uspeli prestopiti prag upanja. Na njem bodo sodelovali tako slovenski kot albanski intelektualci. Ob tem simpoziju bo odprta razstava v Sloveniji živečega akademskega slikarja albanskih korenin Ganija Llalloshija. Naslednji dan, sobota, 8. junija, bo bolj kulturno obarvana – v atriju ZRC-ja SAZU-ja bo nastopil slovenski pevski zbor Kvali, ki bo prepeval albanske ljudske pesmi.

Dr. Martin Berishaj