Na ministrstvu pojasnjujejo, da  je sodišče razveljavilo njihovo tožbo, ker bi jo državno pravobranilstvo moralo vložiti zoper oba podpisnika sporazuma, to je zoper ljubljansko nadškofijo in blejsko župnijo.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je sodišče razveljavilo njihovo tožbo, ker bi jo državno pravobranilstvo moralo vložiti zoper oba podpisnika sporazuma, to je zoper ljubljansko nadškofijo in blejsko župnijo. "Odločba je procesne narave in sodišče ni odločalo o vsebini." Za blejskega župnika Janeza Ferkolja pa je odločitev sodišča v skladu s pričakovanji in potrditev, da je sklenjeni sporazum veljaven in nesporen, zato je z njo zadovoljen. Ferkolja je v petek od odvetnikov prejel obvestilo, da je sodišče tožbenih zahtevek ministrstva za kulturo zavrnilo in ministrstvu naložilo plačilo dobrih 6000 evrov pravdnih stroškov ter da sporazum ostaja v veljavi. Foto: Thinkstock

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je sodišče razveljavilo njihovo tožbo, ker bi jo državno pravobranilstvo moralo vložiti zoper oba podpisnika sporazuma, to je zoper ljubljansko nadškofijo in blejsko župnijo.
Za blejskega župnika Janeza Ferkolja pa je odločitev sodišča v skladu s pričakovanji in potrditev, da je sklenjeni sporazum veljaven in nesporen, zato je z njo zadovoljen. Ferkolja je v petek od odvetnikov prejel obvestilo, da je sodišče tožbenih zahtevek ministrstva za kulturo zavrnilo in ministrstvu naložilo plačilo nekaj več kot 6.000 evrov pravdnih stroškov ter da sporazum ostaja v veljavi.

Dokazni postopek v tožbenem zahtevku ministrstva za kulturo za razveljavitev sporazuma se je na kranjskem okrožnem sodišču končal 31. marca, tedaj je državna pravobranilka Valerija Šter predlagala tudi razširitev tožbe, ki jo je ministrstvo vložilo pred dvema letoma, z izključitvijo ljubljanske nadškofje kot stranke v tem postopku.

Prepričana je, da sta pogodbeni stranki sporazuma blejska župnija in Republika Slovenija, nadškofija pa je le dala soglasje in zanjo niso nastale nikakršne posledice. Zato je glede druge tožene stranke nadškofije Ljubljana oblikovala podredni zahtevek. Nadškofija in župnija se s tem predlogom nista strinjali. Odvetnik blejske župnije Damjan Korošec, ki jo je zastopal tudi Marko Zupančič, je pojasnil, da je stališče tožeče stranke glede tega, da nadškofija s sporazumom ni ničesar pridobila, napačno.

Po koncu dokaznega postopka je imela sodnica Janja Roblek mesec dni časa za izdajo odločbe, vendar je zanjo potrebovala manj kot dva tedna. Že tedaj je bilo jasno, da bo odločbi, ne glede na njeno vsebino, sledila pritožba ministrstva ali blejske župnije oziroma Ljubljanske nadškofije ter da postopek še ne bo kmalu končan.

Dolga zgodba
Denacionalizacijski postopek za vrnitev Blejskega otoka in objektov na njem v last župniji Bled teče že od leta 1992 in je bil odtlej predmet obravnave na različnih instancah. Oktobra 2008 sta vlada in župnija oziroma ljubljanska nadškofija sklenili sporazum, po katerem se je Cerkev odpovedala denacionalizacijski zahtevi za vrnitev otoka v naravi, v zameno pa je dobila v last še preostale tri objekte na otoku in za 45 let v brezplačen najem celoten otok.

Sporazum je nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti sklenil tik pred iztekom mandata tedanje vlade, do razkritja v medijih pa je sporazum ostal tajen. Sedanja ministrica za kulturo Majda Širca je prepričana, da je sporazum ničen, in prek državnega pravobranilstva zahteva njegovo razveljavitev.