Po sprejetju interventnega zakona za odpravljanje posledic poplav in rebalansa proračuna, ki je za prva sredstva potreben, je bil minister za finance Klemen Boštjančič gost Tanje Starič v Odmevih. Med drugim je ponovil, da bodo solidarnostni prispevek plačali le tisti, ki solidarnostne sobote ne bodo oddelali, in pojasnil, zakaj bodo svoje morali prispevati tudi tisti, ki v najem oddajajo nepremičnine, oz. lastniki delnic, ter razkril, da bodo delež k obnovi prispevale tudi banke.

Kot prvi dosežek pogovora z bankami – čeprav s poplavami to ni neposredno povezano – je Boštjančič navedel dejstvo, da bo največja slovenska banka kmalu znatno dvignila obrestne mere na depozite.

Več pa v spodnjem pogovoru.

Greva kar takoj k tem pomislekom, lahko bi rekli, očitkom opozicije. Vemo, da največja opozicijska stranka ni dala svojih glasov za interventni zakon, saj pravi, da vlada uvaja nove dajatve v tej fazi, kjer to ni potrebno. Kako odgovarjate?

Slovenijo je pred manj kot mesecem dni doletela največja naravna nesreča v zgodovini, govorimo – seveda so še vedno to ocene –, ampak govorimo o neposredni škodi med štiri in pol in petimi milijardami, skupaj s posredno škodo med šest in pol in sedmimi milijardami. Samo za primerjavo: javnofinančne posledice covidne krize so bile približno pet milijard, tako da imamo dimenzijo.

Glede tega, kar ste vprašali in o čemer je bilo tudi danes veliko govora: govorimo o solidarnostnih sobotah.

Ampak delodajalci pravijo: ni solidarnostno, če je prisilno.

Za solidarnostno soboto je v resnici prišla pobuda iz gospodarstva in iz opozicije pred 14 dnevi, ko smo sprejemali prvi interventni zakon. Gre za to, da imajo delodajalci in delojemalci možnost dve soboti oddelati in prihodke – polovico delodajalci, polovico delojemalci – nameniti odpravi te škode. Še enkrat: od pet do sedem milijard, učinek tega ukrepa bo približno 160 milijonov.

Govorimo o tej širitvi davčne osnove. Več bomo plačevali davke tudi na najemnine, na kapital, na dobičke in tako naprej … Torej, to je uvedba neke nove dajatve.

Vlada je predvsem predlagala, da se v ta solidarnostni prispevek, ki ga bodo plačali samo tisti, ki ne bodo oddelali delovnih sobot – verjamemo, da se bo večina odločila za delovne sobote –, na predlog koalicijskih poslancev vključijo tudi prihodki od tako imenovanih pasivnih dohodkov. To so največ najemnine in kapitalski dohodki, dividende. Absolutno se je vladi to zdelo smiselno. Treba je vedeti, da najemnine dobivajo tisti, ki imajo nepremičnine, ki jih oddajajo v najem, torej bogatejši sloj prebivalstva. Kapitalske dobičke imajo tisti, ki imajo delnice, torej spet bogatejši. Govorimo o solidarnosti, logično, da ti prispevajo.

Je to začasen ukrep?

Absolutno.

To je bil namreč pomislek opozicije. Pa tudi ta, da ga plačujejo tudi tisti, ki so prejemniki pomoči. To pa je nesmiselno, ne?

Dejstvo je, da na prvi pogled se tako zdi, vendar je to zaradi tega, ker želimo, da vse poteka čim hitreje in čim enostavnejše. V resnici bomo sistem vezali na informativni izračun dohodnine. To, da bi nekaj sto oziroma nekaj tisoč ljudi iz tega izvzeli, bi izrazito zakompliciralo sistem, ga podražilo. Zato smo ocenili, da je lažje, da pustimo tako, kot je.

Še enkrat: Tisti, ki bodo solidarnostno soboto oddelali, ne bodo nič plačevali. Kar se tiče solidarnostnega prispevka, pa so tudi pri tistih, ki solidarnostne sobote ne bodo oddelali, varovalke notri, tisti z zares najnižjimi dohodki ga niso dolžni plačati, pa še neke dodatne varovalke so, tako da verjamemo, da to ne bo povzročilo velikih težav.

Torej bodo tudi izjeme?

Da.

Pravite, da bo to začasen ukrep. Za koliko časa?

Dve leti.

Poglejte, nekaj smo slišali tudi pripomb na oceno škode. Res je, da so te številke zelo različne, zelo rastejo, zdaj smo slišali že od 4,5 do 5 milijard, pa vse skupaj 7 milijard ... Ali niso to pretirane številke?

Dejstvo je, da smo vsak dan bližje realni številki ..

Čez en mesec naj bi bile dejanske številke, kajne?

Tako, ja. Seveda bomo vsi zelo veseli, če bodo te številke nižje, kot jih zdaj napovedujejo. Ampak, kot sem rekel, govorimo o ocenah. Ta trenutek je ocena neposredne škode med 4,5 in pet milijardami. Nismo si je mi izmislili, gre za seštevek ocen, ki prihajajo s terena.

Koliko od tega bo evropskih sredstev? Želja je, da čim več počrpamo evropskih sredstev.

Tukaj bi opozoril, da je neposrednih evropskih sredstev, torej tisto, kar dobimo iz solidarnostnega evropskega sklada in nam ni treba vrniti, 400 milijonov. To je mimogrede, glede na od 4,5 oz. od pet do sedem milijard nizek znesek, ampak glede na pretekle izkušnje, koliko je ta solidarnostni sklad plačeval pri drugih naravnih nesrečah v drugih državah, je to izjemno visok znesek. Kar je znak dobrega dela za Evropsko komisijo. Je pa na koncu tudi ta znesek vezan na dejansko oceno oziroma izračun škode.

Vse drugo, tudi evropska sredstva – o tem se je tudi veliko govorilo, predvsem o tako imenovanih sredstvih iz NOO-sklada –, tukaj pa gre za povratna sredstva oziroma posojila. To je nekaj popolnoma drugega, torej gre za sredstva, ki jih bo treba vrniti.

Ko govorimo o teh obdavčitvah … Danes ste se srečali z bankami. Je kaj novega v zvezi s tem oziroma kaj je z davkom na kapitalske dobičke?

Drži. Ves čas govorimo o solidarnosti in ves čas govorimo o transparentnosti in tega se bomo držali ves čas, tudi izvedbe interventnega in naslednjega zakona, ki prihaja. Verjamemo, da morajo pri obnovi več prispevati tisti, ki lahko. Del mora prispevati tudi gospodarstvo. Tisti, ki ne zmorejo, tisti, ki imajo izgubo, seveda ne bodo prispevali nič, to je logično. Banke pa so absolutno eden od, recimo temu, dobitnikov specifičnih razmer v bančništvu v letu 2023 kot posledica monetarne politike, ki jo vodi Evropska centralna banka, na drugi strani se pri obrestnih merah na depozite te banke niso prilagajale.

Pri tem naj samo povem, da je tudi v okviru teh pogovorov največja slovenska banka že napovedala precejšen dvig depozitnih obrestnih mer in verjamem, da je eden od ciljev, ki ni neposredno vezan na škodo ali pa na poplave, že dosežen.

Banke bodo v letošnjem letu ustvarile zelo visoke dobičke, tako da smo to vprašanje seveda naslovili. Imamo intenzivne pogovore z bankami, predvsem izvajamo tudi vrsto analiz, se pogovarjamo z Banko Slovenije o tem, kaj bi bil ustrezen prispevek bank. Glede tega lahko napovem, da bomo to verjetno komunicirali v prihodnjih nekaj dneh.

Se pravi, v prihodnjih nekaj dneh naj bi bil dogovor o davku, o tem, ali bo vlada uvedla davek na kapitalske dobičke?

Ne, ne govoriva nujno o davku na kapitalski dobiček, gre za neko dodatno obremenitev. Kot sem rekel, podrobnosti bodo znane v kratkem.

Še komentar zadnjega podatka, da je bila gospodarska rast Slovenije v resnici mnogo nižja, kot je bilo izračunano lani, skoraj polovico manj. Ne 5,4, ampak 2,5 odstotka. Kaj to pomeni za javne finance?

Zakaj je izračun tak – govoriva o podatkih za leto 2022 –, je vprašanje za statistični urad, niti ne zame. V resnici sem tudi jaz presenečen, da je tako velika razlika v izračunih, a to samo po sebi ne pomeni veliko, namreč, leto 2022 je za nami. Edini vpliv, ki bi ga to lahko imelo, je na stroške zadolževanja Slovenije. Ampak tukaj, poudarjam, Slovenija stoji izjemno dobro, se najceneje zadolžuje med vsemi državami srednje in vzhodne Evrope.

Razloga za to sta dva, zaradi tega, ker investitorji verjamejo v Slovenijo, in zaradi tega, ker imamo odlično zakladnico, ki odlično opravlja svoje delo.