Erjavec naj bi se na temo LB-ja spet sešel s svojo hrvaško kolegico Vesno Pusić. Foto: BoBo
Erjavec naj bi se na temo LB-ja spet sešel s svojo hrvaško kolegico Vesno Pusić. Foto: BoBo
Kaj se je podpisovalo na Mokricah?
Med Slovenijo in Hrvaško je zavel hladen diplomatski veter

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je že napovedal, da se bo 20. novembra sešel s hrvaško kolegico Vesno Pusić glede vprašanja vlog hrvaških varčevalcev v LB-ju.

S Pusićevo nameravata v Zagrebu govoriti tudi o tem, kako strani razumeta marca sklenjeni memorandum o LB-ju. "Za Slovenijo je povsem jasno, da gre za mednarodno pogodbo, saj sta jo podpisala predsednika vlad," je opozoril Erjavec, v memorandumu pa jasno piše, da do končne rešitve v okviru nasledstvenih vprašanj postopki proti LB-ju in NLB-ju na hrvaških sodiščih mirujejo.

"A, kot vidimo, ne mirujejo. Memorandum zelo jasno določa, čigava je pristojnost za rešitev tega vprašanja, in ta pristojnost je v okviru nasledstva oziroma dunajske pogodbe iz leta 2001. Pri tem bomo vztrajali," je še povedal Erjavec.

Bratuškova: Zadeve ne morejo reševati hrvaška sodišča
Memorandum z Mokric, ki sta ga podpisali Slovenija in Hrvaška, velja za obe državi. Vsekakor pa se zadeve, ki se jih ta dotika, ne morejo reševati na hrvaških sodiščih, je danes dejala premierka Alenka Bratušek.

Dodala je še, da sama večjih težav v tej smeri ne vidi.

Türka odločitev hrvaškega sodnika ne preseneča
Nekdanjega slovenskega predsednika in strokovnjaka za mednarodno pravo Danila Türka pa odločitev hrvaškega sodnika o nadaljevanju postopka v primeru ene izmed tožb proti LB-ju in NLB-ju ne preseneča. "Ob dejstvu, da je ta sporazum pomanjkljiv, da je slabo napisan, zaradi tega ta odločitev sodišča ne bi smela popolnoma presenečati," je za TV Slovenija povedal Türk, ki sicer poudarja, da je memorandum mednarodna pogodba, ki je za podpisnike zavezujoča in jo je treba spoštovati.

Tako Sloveniji po njegovem mnenju glede spora ni treba storiti nič posebnega. "Slovenija preprosto teh postopkov ne bo priznala, in če bo iz tega nastal kakšen spor, se bo reševal po načelih mednarodnega prava in spet bomo na začetku, to pa je: mednarodne pogodbe je treba spoštovati," meni nekdanji predsednik.

Tak razplet po njegovem mnenju ni dober ne za državi ne za varčevalce. Izpostavlja, da bi morali biti obe državi zainteresirani, da se težava dokončno reši, in to "na način, ki bo na koncu zadovoljil obe državi in zlasti seveda tudi prizadete ljudi".

Sklenjeni memorandum je bil po njegovem korak v tej smeri, čeprav "ne najbolj posrečeno napisan". Türk tako svetuje, naj se v pripravo mednarodnih pogodb v prihodnje vključi več strokovnjakov ministrstva za zunanje zadeve.

Hrvati nadaljujejo sodne postopke
Hrvaški časnik Večernji list je v soboto poročal o odločitvi sodnika zagrebškega občinskega sodišča Nikole Raguza, da bodo nadaljevali postopek v primeru ene izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB-ju, pri čemer sodnik ni sprejel ne hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka.

Po poročanju zagrebškega dopisnika RTV Slovenija Vanje Vardjana na Hrvaškem še ni uradnih odzivov na zaplet glede memoranduma, saj je zunanja ministrica Pusićeva na obisku na Kitajskem. Vardjan je dodal, da odzivi slovenske strani niso medijsko odzivni na Hrvaškem, saj nekateri večji mediji o tem ne poročajo.

Vardjan je pridobil tudi kopijo odločitve sodnika Raguza, ki je v tožbi proti Ljubljanski banki odločil, da bo postopek nadaljeval, in tako ni sprejel ne hrvaške zahteve po mirovanju postopka kot tudi ne slovenske po zaustavitvi.

"S tem je pravzaprav dal v imenu sodišča vedeti, da sodišče ne obravnava mokriškega memoranduma kot meddržavne pogodbe, ki bi bila nad hrvaškimi zakoni, ker dogovor z Mokric ni potrjen v hrvaškem saboru niti ni objavljen v uradnem listu. Kakšen status Hrvaška pripisuje memorandumu, je razvidno iz začetnega dela obrazložitve sodnika Ragusa, ki je navedel, da je hrvaški prevod dokumenta objavljen le na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve, kar pomeni, da gre za mednarodni akt, ki je podrejen hrvaški zakonodaji. Uradna hrvaška različica memoranduma, kjer naj bi se obe državi zavezali k rešitvi spora o deviznih vlogah v Ljubljanski banki v okviru nasledstva, v pisni obliki sploh ne obstaja," je povedal Vardjan.

Slovenija vztraja, da je spor o LB-ju treba urejati v okviru sukcesije in da med pogajanji ni mogoče sočasno iskati rešitve na sodiščih.

Hrvaška vlada pa poudarja, da je opravila svoj del posla iz memoranduma, s tem ko je dala navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB-jem.

Kaj se je podpisovalo na Mokricah?
Med Slovenijo in Hrvaško je zavel hladen diplomatski veter