V medijih so se zadnje dni pojavile informacije, da naj bi se sestajala skupina uglednih pravnikov in strokovnjakov, ki naj bi jo vodil starosta slovenske politike Bučar. Pripravljali naj bi predlog, kako naj Slovenija zaobide arbitražni sporazum o reševanju meje s Hrvaško. A Bučar je na vprašanje MMC-ja, ali te navedbe držijo, odgovoril: "Ah, kje pa. Sicer pa bi bilo smešno, če bi kaj pripravljali, ker bi bilo to donkihotsko početje."

Po njegovih besedah je namreč sporazum podpisala vlada, zato ga zdaj lahko zavrnejo le ustavni sodniki, ali pa ljudje na referendumu. "Samo to je možno. A ne na eno ne na drugo nimam vpliva," dodaja Bučar.

"Srečal sem se z marsikom"
V skupini, ki naj bi še pred božičem skušala najti eleganten način, kako bi Slovenija lahko odstopila od že podpisanega arbitražnega sporazuma, naj bi po poročanju medijev poleg Bučarja bili še nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj, pravniki Danijel Starman, Miro Cerar, Marko Pavliha ter predsednik SLS-a Radovan Žerjav.

A Bučar tega ni potrdil. "Kdo si je to izmislil? Srečal sem se že z marsikom in s tem ni nič narobe," je dejal.

Čebulj: Sestanek je bil neformalne narave
Formalen obstoj "skupine" zanika tudi nekdanji ustavni sodnik, Janez Čebulj. "Ali sem del skupine ali ne, ne vem. Tudi ne vem, ali formalno skupina, ki jo vodi profesor Bučar, sploh obstaja. Res pa je, da sem bil na sestanku, ki ga je organiziral mag. Radovan Žerjav kot neformalni sestanek v zvezi z arbitražnim sporazumom (AS). Sestanek je bil na sedežu Slovenskega panevropskega gibanja, mislim, če me spomin ne vara 1. decembra, na sestanku pa je bil prisoten tudi dr. Bučar," je navedel za MMC.

"Na navedenem sestanku se nismo pogovarjali - vsaj jaz tega nisem tako dojel -, kako preprečiti sprejem sporazuma oziroma odstopiti od njega, temveč smo se pogovarjali o tem, kako doseči v okviru zakona o ratifikaciji čim višjo stopnjo zaščite interesov Republike Slovenije pri določanju meje in pri implementaciji odločitve arbitražnega sodišča ne le v slovenski pravni red, temveč tudi s strani Republike Hrvaške. In v zvezi s tem smo se pogovarjali o treh stvareh: 1) da bi kot sestavni del - kot prilogo - zakona o ratifikaciji DZ sprejel opredelitev spora (2. odstavek 3. člena AS) in memorandum (1. odstavek 6. člena AS), 2) da bi se v zakon o ratifikaciji AS vključila končna določba, s katero bi bil DZ zavezan, da ne bo ratificiral pridružitvenega sporazuma z Republiko Hrvaško preden ta ne bo implementirala odločitve arbitražnega sodišča v svojo notranjo zakonodajo, in 3) da naj bi se zakon o ratifikaciji AS sprejel v DZ-ju z dvetretjinsko večino. Kako naj bi to dosegli, se na sestanku nismo pogovarjali, razen, da bi morda v javnost posredovali skupno izjavo."

O sporazumu zdaj odločajo ustavni sodniki
Arbitražni sporazum je sicer trenutno na ustavnem sodišču. Sodniki bodo na pobudo vlade presodili, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave in v povezavi z drugim poglavjem temeljne ustavne listine.

Sodišče je od vlade pozneje zahtevalo, naj poslani dokumentaciji priloži še mnenja pravnikov. Vlada naj bi jim tako poslala stališča pravnikov Rajka Pirnata, Janeza Čebulja in Mira Cerarja, ki so izrazili najglasnejše dvome o načinu postopka sprejemanja arbitražnega sporazuma in tudi o njegovi vsebini.

Türk verjame, da je sporazum dober
Dokler ustavno sodišče ne odloči, so zamrznjeni vsi preostali postopki v zvezi s sporazumom. Sicer pa je o njegovi primernosti še vedno prepričan predsednik države Danilo Türk. Po njegovem gre namreč za dobro pot za rešitev vprašanja meje in v arbitraži lahko uspemo, zato ne vidi razlogov za iskanje "načinov, da se ta pot obide".