Pristojno ministrstvo ocenjuje, da je fiktivnih vpisov tretjina, po oceni Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) naj bi jih bilo predvidoma od 10.000 do 20.000, največ na višjih šolah, na univerzah manj, veliko pa se jih vpisuje tudi na izobraževanje odraslih na srednjih šolah.

Fiktivni vpis je po mnenju krovne študentske organizacije predvsem posledica brezidejne politike države do mladih, ki ne zagotavlja spodbudnega okolja za osamosvajanje mladih, sami pa se zavzemajo za ustrezno sistemsko rešitev, ki bi študentom omogočala priznavanje izkušenj iz študentskega, prostovoljnega, mladinskega ali drugega dela.

Tudi na Andragoškem centru RS menijo, da se študenti za fiktivni vpis večinoma odločajo zaradi reševanja socialnega položaja - za mlade je to mnogokrat edina rešitev, saj z vpisom na izobraževanje odraslih po njenih besedah pridobijo status dijaka, iz katerega po zakonu o izobraževanju odraslih izhajajo pravice, kot so zdravstveno zavarovanje, subvencionirani prevozi, štipendiranje in delo prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ki jih lahko koristijo mladi do dopolnjenega 26. leta.

Postopki za izključitev tečejo
Nekateri ravnatelji so ob začetku novega šolskega leta študentom višjih šol sicer zagrozili, da jih bodo izpisali, če ne bodo hodili na predavanja, a se to še ni zgodilo.

V Šolskem centru Ptuj po besedah njihovega direktorja Branka Kumra do zdaj ni bil izključen noben študent, saj postopki še tečejo. Je pa 15 študentov študij prekinilo, 74 pa jih od 1. oktobra dalje, ko so vplačali vpisnino 50 evrov, do decembra ni bilo prisotnih pri nobeni šolski dejavnosti.

Ob tem je Kumer dodal, da mu je hudo, ko opazuje "študenta", ki je bil že absolvent druge stopnje, pa je brez diplome, star 26 let ali več, potem pa se kot reden študent vpiše na višješolski program, hkrati pa stanuje v Sežani - ponudili so mu bivanje v dijaškem domu, ki ga ni sprejel.

Sam sicer meni, da bi to problematiko lahko ob ustrezni zakonodaji rešili prek aktivne politike ustvarjanja novih drugačnih delovnih mest ter s spodbujanjem mladih k prejšnji zaposlitvi in dokončanju šolske obveznosti.

"Vljudna odslovitev", kadar gre le za status
Na Srednji trgovski šoli Ljubljana ob vpisu za vsakega udeleženca pripravijo osebni izobraževalni načrt, na katerem so razvidne njegove obveznosti v procesu izobraževanja, pa pojasnjuje ravnatelj šole Marjan Jerič.

Da gre pri izobraževanju odraslih le za fiktivni vpis, lahko posumijo šele takrat, ko ugotovijo, da posameznik obveznosti ne opravlja. Tudi na tej srednji šoli nikogar, ki ni obiskoval predavanj, še niso izpisali, saj v zakonskih določilih, kot poudarja Jerič, ni podlage za tak izpis. Vsekakor so predavanja plačljiva in udeleženci, ki izberejo takšno obliko, predavanja tudi obiskujejo. "Če pa nekdo odkrito pove, da se bo vpisal zaradi statusa, ga vljudno odslovimo," je povedal ravnatelj.

Na šoli je sicer cena vpisnine 114,5 evra, ob vpisu pa se plača tudi izpitnina za dva izpita, ki za en predmet znaša 46 evrov.

Bo enotna evidenca vpisov dosegla svoj namen?
Deloma naj bi težave s fiktivnimi vpisi rešila enotna evidenca vpisov eVŠ, ki je bila vzpostavljena decembra 2012. Podatke je prvi uporabil zavod za zdravstveno zavarovanje in z njimi posodobil svoje evidence ter se priklopil na dnevno sporočanje sprememb, načrtovana pa je tudi izmenjava podatkov za namen študentske prehrane, prevoza in študentskega dela, pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Aktiviranje e-prijave je načrtovano za prijavo za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2014/15, evidenca študentov in diplomantov višjega strokovnega šolstva je vzpostavljena v okviru centralne evidence udeležencev v vzgoji in izobraževanju, povezava obeh evidenc je predvidena s spremembami zakona o višjem strokovnem izobraževanju, še dodajajo na ministrstvu.