Nekdanji poslanec SDS-a, zdaj nepovezani poslanec, Andrej Čuš predlaga referendum, ki bi ljudi povprašal glede omejevanja priseljevanja. Foto: BoBo
Nekdanji poslanec SDS-a, zdaj nepovezani poslanec, Andrej Čuš predlaga referendum, ki bi ljudi povprašal glede omejevanja priseljevanja. Foto: BoBo
Zastavi EU-ja in Turčije
Turčija izsiljuje, domači politiki pa se medtem obnašajo kot "hlapci Junckerja in Merklove", je prepričan poslanec Andrej Čuš. Foto: Reuters

je vložil predlog posvetovalnega referenduma o omejevanju priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema za razporejanje prebežnikov po EU-ju.

Za vložitev predloga se je odločil zato, ker slovenska "tranzicijska politična elita zlorablja oblast ter svoj položaj in se pri tem požvižga na mnenje navadnih državljanov". Na prvo mesto je treba postaviti Slovenke in Slovence, šele nato pa pomagati drugim, je prepričan nepovezani poslanec Andrej Čuš.

"Če je država nastala na podlagi pravice do samoodločbe, moramo to tudi ohranjati in ostati suvereni ter se postaviti po robu škodljivim predlogom Evropske komisije," je prepričan.

Referendumsko vprašanje bi se po njegovem predlogu glasilo: "Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme zakonodajo, ki omejuje priseljevanje v Republiko Slovenijo in zavrača kvotni sistem dodeljevanja ilegalnih migrantov po članicah Evropske unije?"

"Politiki so hlapci Junckerja in Merklove"
Čuš je na novinarski konferenci pojasnil, da se je za predlog odločil predvsem zaradi varnostnega vidika, saj tako slovenska oblast kot oblast EU-ja v Bruslju po njegovem mnenju ogrožata državljanke in državljane. "Sami sebi smo postavili varnostni problem, ob tem pa nam grozi, da bomo postali migrantski žep," je ocenil.

Izpostavil je tudi zunanjepolitični vidik in izsiljevanje turške oblasti s tem, da bo proti Evropi poslala tri milijone nezakonitih prebežnikov. Zaradi evropske perspektive pa se po Čuševem mnenju naši politiki na levici in desnici vedejo kot "hlapci Jean-Clauda Junckerja in Angele Merkel". V prebežniški krizi se ne moremo zanesti na nikogar drugega kot sami nase, je še opozoril.

Pomembna sta tudi socialni in ekonomski vidik, pri čemer je Čuš postavil oceno, da azilant stane slovenski proračun vsaj 1500 evrov mesečno. "Slovenci smo v preteklosti dokazali, da smo solidaren in humanitaren narod, a danes smo se znašli v položaju, ko ne moremo pomagati niti sebi," je dejal. Ignoriranje javnega mnenja ne spada v kontekst demokratične države in "če je naša država na pravici do samoodločbe, je prav, da tudi danes zagovarjamo lastno suverenost nasproti škodljivim predlogom Evropske komisije," je sklenil.

Državni zbor (DZ) lahko, preden končno odloči o nekem vprašanju, razpiše tudi posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Na izid posvetovalnega referenduma pa DZ sicer ni vezan.