Vrhovno sodišče je bilo brez predsednika od septembra 2016, ko je mandat potekel prejšnjemu prvemu možu slovenskega sodstva Branku Masleši. Od oktobra lani je na vrhovnem sodišču predsedniška pooblastila do imenovanja novega predsednika opravljala podpredsednica sodišča Nina Betetto. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Vrhovno sodišče je bilo brez predsednika od septembra 2016, ko je mandat potekel prejšnjemu prvemu možu slovenskega sodstva Branku Masleši. Od oktobra lani je na vrhovnem sodišču predsedniška pooblastila do imenovanja novega predsednika opravljala podpredsednica sodišča Nina Betetto. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Florjančič bo nasledil Maslešo

Za Florjančičevo imenovanje so glasovali poslanci koalicije in del poslancev ZL-ja, proti pa poslanci SDS-a. Poslanci NSi-ja, poslanca manjšin in del poslancev ZL-ja so se glasovanja vzdržali.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je pred glasovanjem povedal, da se je Florjančiča odločil predlagati, ker ima za sabo več kot 30 let sodniške prakse na vseh sodnih stopnjah, kot vodja Okrožnega sodišča v Kopru je opravljal tudi naloge sodne uprave.

Minister Klemenčič je ob tem izrazil upanje, da je zadnji minister za pravosodje, ki bo v tej vlogi in na ta način stal v DZ-ju ter da bo Florjančič zadnji vodja vrhovnega sodišča, ki bo izvoljen na ta način.

"Slovenija je namreč edina država v Evropi, kjer mora kandidat za vodjo vrhovnega sodišča trikrat po politično zaupnico v DZ - ob izvolitvi za sodnika, ob imenovanju za vrhovnega sodnika in ob izvolitvi za predsednika vrhovnega sodišča. Zato boste že v prihodnjih mesecih z vlade dobili predlog za spremembo tega ostanka skupščinskega sistema," je poudaril Klemenčič.

Po Titu Tito, po Masleši Florjančič
Med poslanskimi skupinami so mnenje o kandidatu predstavili le v SDS-u. Franc Breznik je napovedal, da Florjančiča ne bodo podprli, saj da bo njegovo imenovanje pomenilo le nadaljevanje dosedanje politike vodenja vrhovnega sodišča, kar je tudi ponazoril z besedami: Po Titu Tito, po Masleši Florjančič.

Florjančičeva statistika po mnenju Breznika kot sodnika vrhovnega sodišča ni takšna, "da bi vzbujal empatijo in karakteristike, s katerimi bi lahko vodil sodišče v smeri prenove in modernizacije sodišč". Spomnil je, da je bil Florjančič v senatu, ki je v zadevi Patria zavrgel zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pozneje na ustavnem sodišču razveljavljeno obsodilno sodbo, s čimer je po prepričanju SDS-a kršil človekove pravice.

Po besedah Janeza Janše (SDS) se z današnjim imenovanjem podeljuje nagrada človeku, ki je pomagal ukrasti volitve. Imenovanje po njegovem prepričanju ni legitimno, "je pa dokazljivo koruptivno".

SDS ni našel ničesar
Klemenčič je na očitke odgovoril, da v SDS-u o Florjančiču dejansko niso našli ničesar, "razen to, da je sodeloval v senatu v zadevi Patria, pri čemer pa niti ne veste, kako je glasoval". "Če je to vse, kar ste lahko našli o njem ob vsej vaši nesporno precej sposobni obveščevalni službi, potem je odličen kandidat," je dodal. Glede očitkov o kršenju človekovih pravic pa je dejal, da v Sloveniji, verjetno pa tudi v Evropi, ni sodnika, ki ne bi imel razveljavljene kakšne odločbe.

Franc Trček (ZL) pa je dejal, da je današnja razprava še en dokaz, da politiki nimajo kaj razpravljati in odločati o rednem sodstvu.

Florjančič bo nasledil Maslešo