Tranzicija še ni povsem končana, meni Peterle. Foto: MMC RTV SLO
Tranzicija še ni povsem končana, meni Peterle. Foto: MMC RTV SLO
Pahor in Jelušičeva
Na proslavi sta bila tudi premier in obrambna ministrica. Foto: MMC RTV SLO
Ivan Oman
Pred 20 leti se je pričelo pisati prvo poglavje slovenskega "izhoda iz Egipta", je dejal slavnostni govornik Ivan Oman. Foto: MMC RTV SLO
Jože Mencinger, Lojze Peterle in Janez Janša
Jože Mencinger, Lojze Peterle in Janez Janša (v ozadju tudi Igor Bavčar) - člani prve slovenske demokratično izvoljene vlade.
Janez Janša
Janez Janša je izrazil upanje, da bomo razdeljenost glede vprašanja meje vendarle premagali. Foto: MMC RTV SLO
Proslava
Na Pristavi je bilo slovesno. Foto: MMC RTV SLO
Tone Krkovič
Zavedali smo se, da bo za osamosvojitev potrebno tudi orožje, je povedal Tone Krkovič. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša s soprogo Urško
Proslava ni bila pripravljena z državnim denarjem, je med drugim poudaril Janša. Foto: MMC RTV SLO
Peterle s soprogo
Slovesnost se je odvijala v dopoldanskih urah. Foto: MMC RTV SLO
20 let po Demosovi vladi

Prva vlada, izvoljena na večstrankarskih volitvah, je državo vodila do 14. maja leta 1992, do takrat pa je Slovenija doživela odločilne spremembe - najprej smo 25. junija 1991 razglasili neodvisnost, prestali 10-dnevno osamosvojitveno vojno, nato pa se je začel tudi postopek mednarodnega priznavanja mlade države Slovenije.

Člani prve vlade (poleg Peterleta je bilo v njej še v 27 ministrov oz. sekretarjev, skupščina pa jo je potrdila šest dni pozneje) so se obletnic najprej spomnili s slavnostno sejo v Ivančni Gorici, nato pa so na Pristavi pri Stični s proslavo zaznamovali tako obletnico prisege prve večstrankarske vlade kot tudi 20-letnico ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite.

Krkovič: Prihodnost pripada pogumnim
Prvi govornik na proslavi Tone Krkovič, predsednik Manevrske strukture narodne zaščite, je med drugim povedal, da je bila samostojna in demokratična Slovenija temeljni motiv akterjev pri vzpostavitvi manevrske strukture, ki je neločljivo povezana z demokratičnimi spremembami in političnim programom Demosa. Mnogi smo se že tedaj zavedali, da je prišel čas za lastno državo, ki jo bo treba izbojevati ne le z dušo, ampak tudi z orožjem, je poudaril. Časi so bili tedaj tako nevarni, da tega, kar smo počeli, na začetku niti poimenovati nismo upali; vsi pa smo vedeli, da gre za našo, slovensko vojsko, je dodal in sklenil z mislijo: "prihodnost pripada pogumnim".

Peterle: Nimamo še evropskega odnosa do preteklosti
Vsi, razen Demosa, so šli na volitve pred 20 leti s predpostavko nadaljnjega obstoja Jugoslavije, je med drugim povedal Lojze Peterle. Zmaga Demosa je po njegovih besedah pomenila prelom z zgodovino komunističnega totalitarizma in začetek uveljavljanja vrednot, iz katerih je nastala Evropska zveza.

Vlada je prevzela operativno breme osamosvojitve, pripravila osamosvojitveno zakonodajo in reforme, uvedla nov denar, nove pogoje gospodarjenja, pridobila zaveznike in dosegla mednarnodno priznanje, je navedel. Poudaril je, da njen ideal ni bil kapitalizem, temveč socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva.

Program Demosove vlade je bil namenjen dobrobiti vse skupnosti, je poudaril. Osamosvojitev in prelom s starim redom sta naši državi omogočila umestitev na politični zemljevid sveta; ta dejstva so bistevene postavke zgodovinskega spomina, ki ga želijo stare politične sile prirejati svojim interesom, je dejal. V Sloveniji pa bi se moralo po njegovih zgoditi več resnice in več sprave; zgodili pa sta se Huda jama in znova Titova cesta, kar, kot meni Peterle, kaže na to, da tranzicija še ni končana, pri nas pa še ni mogoč evropski odnos do preteklosti. Ne moremo ploskati združeni Evropi, doma pa živeti razdeljeni, je poudaril. Naš čas poleg tega zaznamuje tudi borba, kdo bo imel več, ki je močnejša od prizadevanja, kaj bomo storili skupaj, je še dodal.

Bavčar: Ertl mi poslov ni predal
Notranji minister v prvi vladi Igor Bavčar pa je med drugim poudaril, da smo uspeli v le desetih dneh poraziti eno močnejših armad v tedanji Evropi; že pred tem pa je bil v letu dni pripravljen celoten projekt osamosvojitve. Čas Demosa je bile eden najslavnejših obdobij v zgodovini Slovenije, je prepričan.

"Seveda pa so bile tudi sile, ki so osamosvojitev aktivno zavirale," je dejal. "A prav z osamosovojitvijo smo se izognili balkanski moriji," je poudaril. Bistveno pa je po njegovih besedah bilo, da nam je pri tem uspelo doseči enotnost, saj smo, kadar smo bili sprti, vselej izgubljali. "Enotnost in sloga sta tako Demosov nauk za današnji čas", je dodal.

"Tedanji minister Ertl mi poslov ni predal, temveč je celo organiziral upor sindikata," je dejal Bavčar o svojem predhodniku. A sedanja oblast po njegovih besedah spet pripenja medalje in za osamosvojitelja proglaša človeka, ki je državo izdal, kako hitro je bila napadena.

"Če smo mi policijo depolitizirali, je danes spet politizirana," je bil Bavčar še kritičen do zdajšnje vlade.

Janša: Prvič po 20 letih razcepljeni glede ključnega vprašanja
Janez Janša
, obrambni minister prve vlade, pa je v svojem govoru poudaril, da če ne bi bilo Demosa in programa demokratizacije in osamosovojitve, tudi nastajajoča slovenska vojska ne bi imela česa braniti. Demos je bila kombinacija poguma in razuma, kar je omogočilo, da smo uresničili tisočletne sanje, in to za relativno nizko ceno, je dodal.

Enotnost Slovencev je zdržala dvajset let, ne glede na to, kdo je bil na oblasti; od tedaj se ni več zgodilo, da bi politika ljudi pozivala, da naj o stvareh, ki so v nacionalnem interesu, glasujejo različno, je poudaril Janša. Zdaj pa se dogaja prav to, je prepričan, saj je politika glede reševanja vprašanja južne meje razcepljena. Koroško smo na plebiscitu izgubili za 4.500 glasov; izgubili smo Trst in Gorico; Hrvaška je dobila celotno Istro; zgodovina nas torej uči, da je treba v ključnih trenutkih biti enoten, meni. "Predstavljajte si, da bi se za osamosvojitev z Beogradom pogajali ti, ki vanjo niso verjeli," je dejal. "In kako si bodo strokovnjaki, ki ne verjamejo v lastne pravice, izborili sporazum, ki nam bo te pravice zagotovil?", se sprašuje Janša, ki pa verjame, da bomo to razpoko uspeli pozdraviti.

Oman: Demosov uspeh je uspeh vseh Slovencev
"Od gesla 'Slovenija, moja dežela' je pred več kot 20 leti prišlo do gesla 'Slovenija, moja država'", je dejal slavnostni govornik, prvi mož Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Zatem je prišla 57. številka Nove revije, v Unionu pa je bila nato ustavnovljena Kmečka zveza, kar je bilo šokantno ne le za domačo, ampak tudi za evropsko javnost; v vzhodni polovici Evrope pa je tedaj obstajala le poljska Solidarnost, je poudaril. Sledila je aretacija četverice, Roška, Kongresni trg, zborovanje pred skupščino; vse to je leta 1988 kazalo, kaj si naš narod misli. Naslednje leto je sledilo ustanavljanje novih strank in Majniška deklaracija. "V vrhu partije so se začeli uveljavljati liberalnejši ljudje, ki so se že zavedali, da prihaja nov čas," je povzel. "Še več, vladajoča komunistična partija se je zatem opredelila za politični pluralizem in tržno gospodarstvo, torej popolnoma nasprotno od ciljev revolucije. So pa slovenski ljudje zaradi revolucije umirali v tisočih; 'razumi, kdor more'", je dodal.

Zatem smo dočakali prve volitve po desetletjih, ki so zaslužile to ime; a mnoge je bilo še vedno strah, je poudaril Oman. In vendar je Demos zmagal. A to ni bil le njegov uspeh, temveč uspeh vseh Slovencev, kar se je pokazalo čez pol leta na plebiscitu, je dodal.

A sam pravi, da se boji, da posledice nekdanje razdvojenosti še ostajajo. Zdi se celo, da bi nekateri radi zavrteli kolo zgodovine nazaj ali da ga mika kitajska verzija komunističnega kapitalizma, je še dejal.

Zaradi proslave že nekaj vroče krvi
Zaradi omenjene proslave sta se pretekli teden v spor zapletla predsednik vlade Borut Pahor in predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Vlada je namreč ravno na današnji dan načrtovala tudi "svojo" uradno državno proslavo. Tone Krkovič (predsednik Manevrske strukture narodne zaščite) je za MMC zatrdil, da vlada najprej ni pokazala pripravljenosti za proslavo. "Poprosil sem državo, da bi se pravočasno odzvala in da bi pripravila ustrezno prireditev, a nekako ni bilo prave volje z njene strani. Zato mi je moja sekcija podelila mandat, da oblikujem odbor in pripravim ustrezno prireditev ob 17. maju, dnevu MSNZ-ja, kar sem tudi storil in začel priprave pred 2 do 3 meseci," je pred dnevi za MMC pojasnil Krkovič.

Uradna proslava 24. maja
Pozneje sta se Lojze Peterle in premier Pahor srečala in se dogovorila, da bo vlada uradno proslavo premaknila na 24. maj, današnje pa se udeležujeta tako predsednik vlade kot ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Pahor sicer ni bil eden izmed uradnih govornikov na proslavi, je pa pregledal častno četo.

Poleg tega je bil pripravljen tudi spremljevalni kulturni program, v okviru katerega so na oder stopili Nina Pušlar, Matjaž Robavs, Prifarski muzikanti, Oktet "Raskovec", Godba Slovenskih železnic ter recitatorja Roman Končar in Tone Kuntner.

Uradna proslava bo 24. maja v Cankarjevem domu, na njej pa bosta slavnostna govornika Borut Pahor in Lojze Peterle. "Na proslavo so vabljeni člani vseh dosedanjih vlad, ustavodajne skupščine in vseh sklicev državnega zbora ter najvidnejši nosilci političnega, družbenega, kulturnega in verskega življenja," so pred dnevi sporočili iz Pahorjevega kabineta.

20 let po Demosovi vladi