Politične stranke v koroškem deželnem zboru so se pred časom lotile prenove deželne ustave. Sprva je osnutek predvideval "enako zaščito slovensko in nemško govorečih" Korošcev, s čimer je bila zadovoljna tudi slovenska narodna manjšina. Nato pa je ljudska stranka ÖVP zahtevala izločitev omembe Slovencev, z argumentom, da naj bi bilo prebivalstvo nezadovoljno. Poteza je sprožila krizo v deželni koaliciji, nekateri so govorili celo o možnosti predčasnih volitev. Nazadnje so sklenili kompromis, s katerim so bile zadovoljne vse strani; Zeleni so celo ocenjevali, da je novi osnutek deželne ustave boljši od prejšnjega. Slovensko narodno manjšino je namreč omenil posredno, s sklicevanjem na zvezno ustavo. A kot kaže, zadovoljstva z besedilom koroški Slovenci niti najmanj ne delijo.

Le nemščina deželni jezik
Še več, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je ogorčeno zatrdil, da takšnega ponižanja še niso doživeli. Koalicija je namreč v osnutek zapisala, da je deželni jezik nemščina, o slovenskem pa ni ne duha ne sluha. "Prvi deželni jezik na tem področju je bila stara slovenščina v Karantaniji. V stari slovenščini je vse do leta 1414 potekalo ustoličevanje knezov. Slovenščina je bila uradni jezik celo v avstro-ogrski monarhiji, do leta 1918 je bila namreč uradni jezik in drugi jezik dežele. Zdaj pa bo to nemščina. To je popolnoma nesprejemljivo," je povedal za MMC. "Sploh na čustveni ravni je to katastrofa, ko ti pride do srca, je zelo, zelo huda zadeva. To je veliko ponižanje in česa takega do zdaj še nismo doživeli," je protestiral Inzko.

Zaplete Inzko pričakuje tudi na pravni ravni. Politiki se bodo lahko sklicevali na to, da je nemščina v ustavi, slovenščina pa ne. Do zdaj v njej ni bil eksplicitno omenjen noben jezik, zato je področje urejala Avstrijska državna pogodba s 7. členom, ki nalaga dvojezičnost v mešanih občinah, a ne prav učinkovito in ob izrazitem odporu dela koroške politike. Ta bo primanjkljaj slovenščine sprejela z odprtimi rokami, je prepričan Inzko. Zato v NSKS-ju zahtevajo ali umik nemščine iz formulacije ali pa dodatek slovenščine kot drugega deželnega jezika v mešanih občinah.

Tudi občine izginile iz formulacije
Tudi tu je nastala težava. Novi osnutek ne vsebuje več omembe občin. "V prejšnjem osnutku so imeli nemško govoreči in slovensko govoreči v občinah zagotovljeno enako zaščito. Zdaj so občine izpustili. Ne morem zatrditi, da bo to prineslo takojšnje težave. A moramo biti previdni: nekoč se bo nekdo skliceval na to, da je nemščina deželni jezik in da na občinski ravni ni obligacij," je pojasnil.

Osnutek je pač kompromis, ki so ga dosegle stranke med seboj, koroški Slovenci pa so izviseli, je povedal - in dodal, da stranke v deželnem zboru ne zagovarjajo več slovenskih interesov. Pravzaprav to ni nič novega, je nadaljeval: tri osrednje organizacije koroških Slovencev so pred dvema letoma izdelale skupno stališče, ki je naletelo na gluha ušesa strank. Nihče jih ni povabil na pogovore ali pogajanja, nihče sploh na skupno stališče ni odgovoril. Niti forum za dialog pri deželni vladi, ki mora po statutu dajati stališča k pomembnim vprašanjem, "v tej zadevi ni bil poklican".

Protest študentov pred deželno vlado
Zdaj jim ostane le še pritisk na civilnodružbeni ravni. "Spremembe odklanjamo in zahtevamo, da se ali nemščina črta ali pa da se oplemeniti tako, da je vključena slovenščina na dvojezičnem področju." Spremembe prav danes, v torek, pred poslopjem deželne vlade s protestom zahtevajo študenti. 30 profesorjev je podpisalo peticijo temu v korist, številni umetniki so začeli objavljati svoja stališča, je naštel Inzko.

Še posebej ga je razveselilo, da se je v korist interesom koroških Slovencev obrnil slovenski predsednik Borut Pahor. V svežem intervjuju za medij Politico je izjavil, da mora Slovenija biti pripravljena storiti vse, kar lahko, da zaščiti pravice manjšine.

"Slišal sem, da so nekateri v Sloveniji razmišljali, da čestitajo za sprejeti kompromis. Hvala bogu se to ni zgodilo, Pahor je razmišljal dolgoročno," je sklenil prvi mož Narodnega sveta koroških Slovencev.
ZL: To je stopnjevanje zatiranja manjšine
Na tiskovni konferenci je stališče ZL-ja podal poslanec Matej T. Vatovec. Dejal je, da osnutek ukinja slovenščino kot uradni jezik in s tem uzakonja diskriminacijo na narodni in jezikovni osnovi na najvišji simbolni ravni. ZL poziva slovensko vlado, naj nemudoma podpre slovensko manjšino, obenem pa začne postopek za notifikacijo nasledstva Slovenije pri Avstrijski državni pogodbi.
"Treba se je upreti politiki 'tu se govori samo nemško', ki je postala uradna doktrina Avstrije, in zaščititi slovensko manjšino," je izjavil.